Istrski pršut bi lahko doživel usodo istrskega terana in bi lahko njegovo prodajo pod tem imenom v državah EU prepovedali, poudarja danes Novi list. Pojasnjuje, da se je Slovenija konec lanskega oktobra pri Evropski komisiji pritožila na hrvaško zahtevo, da bi zaščitili istrski pršut kot izvirni hrvaški izdelek.

Treba se bo uskladiti 

Evropska komisija bo morala oceniti utemeljenost slovenskega ugovora. Če bo ocenila, da je utemeljen, bo o tem obvestila hrvaško kmetijsko ministrstvo ter povabila tudi slovensko kmetijsko ministrstvo, naj ji v treh mesecih posredujejo svoja mnenja, je za reški časnik pojasnil vodja urada za odnose z javnostmi in promocijo na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo in okolje Luka Kočevar.

Pripravljali so se več let

Sicer pa Kočevar ni razkril podrobnosti slovenskega ugovora, dodaja časnik. Če ga bodo v Bruslju ocenili za neutemeljenega, bo njegova vsebina ostala neznana, a bodo v Zagrebu kmalu zatem prejeli potrdilo o evropski zaščiti istrskega pršuta z oznako porekla in bo zgodba sklenjena.

Novi list spominja, da je Hrvaška po večletnih pripravah, leta 2012, sklenila postopek nacionalne zaščite istrskega pršuta, zahtevo pa poslala tudi v Bruselj.

S poreklom že 1.200 pršutov 

Januarja lani je peterica proizvajalcev pršutov iz hrvaške Istre dobila tudi prve znamke z oznako porekla za približno 400 pršutov, izdelanih v sistemu nadzora, ki ga predvideva takšen način zaščite porekla. V tej sezoni pa naj bi v sistem nadzora vključili še dve pršutarni in bi oznako porekla imelo 1.200 pršutov.

Ugovor je bil presenečenje

V Bruslju so junija 2013 uradno objavili, da pršut iz hrvaške Istre zadovoljuje vse pogoje za pridobitev oznake porekla in so odprli rok za ugovore, ki je potekel v začetku oktobra, še navaja časnik.

Na Hrvaškem so pričakovali, da ne bo ugovorov, ter da bodo potrdilo o vpisu istrskega pršuta na evropski seznam izdelkov z oznako porekla slovesno objavili lani oktobra na mednarodnem sejmu pršutov v Tinjanu nedaleč od Poreča. Že takrat so sumili, da je Slovenija poslala ugovor, a o tem ni bilo nobene uradne informacije do izjave Kočevarja, trdi časnik.

Najprej teran, sedaj še pršut

"Primer istrskega pršuta torej nedvomno spominja na najbolj travmatični dogodek iz lanskega leta - slovensko sabotažo istrskega terana," izpostavlja časnik. Spominja, da je Slovenija lani prepovedala prodajo terana iz hrvaške Istre v trgovinah v Sloveniji, obenem pa tudi v celotni EU.

Čeprav je ta slovenska poteza povzročila veliko razburjenja in ogorčenja med vinarji v hrvaški Istri, se ni nihče uspel uspešno zoperstaviti slovenski prepovedi. Uspeli so zgolj dobiti dovoljenje za prodajo zalog, ki so nastale do leta 2012. Tako je teran iz hrvaške Istre, ki so ga naredili iz trgatve leta 2013, nelegalen na Hrvaškem kot tudi v celotni EU.

Sicer pa na Hrvaškem upajo, da se bo zgodba z istrskim teranom dobro končala, vendar bi bili vsi bolj mirni, če bi bila takšna pričakovanja malo bolj verodostojno utemeljena, sklene časnik.