Potem ko so v Španiji v ponedeljek potrdili prvi primer okužbe z ebolo v Evropi, so danes na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zagotovili, da "trenutno ostaja ocena tveganja za Slovenijo nizka". V veljavi ostajajo dosedanja priporočila, razmere v svetu in Sloveniji pa še naprej pozorno spremljajo. Z navodili za ukrepanje ob morebitnem sumu na ebolo je seznanjena strokovna javnost, pripravljeni so postopki ukrepanja za letališče in pristanišče, ki so usklajeni med službami, ki bi sodelovale ob morebitnem sumu na ebolo ob vstopu v državo, so pojasnili. 

Za obravnavo suma ali morebitnega bolnika in postopke glede obravnave je odgovorna Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, za spremljanje morebitnih kontaktov pa epidemiološka služba NIJZ. "Na NIJZ ves čas spremljamo situacijo v svetu in v Sloveniji. V primeru povečane stopnje tveganja bomo javnost, tako strokovno kot splošno, pravočasno obvestili in predstavili potrebna opozorila in navodila. Za zdaj pa priporočila ostajajo takšna kot doslej," so še sporočili za STA.

Nekje je problem

Evropska komisija je v ponedeljek poslala španski ministrici za zdravje Ani Mato pismo, v katerem zahteva pojasnila, kako je lahko prišlo do okužbe kljub vsem varnostnim ukrepom, je danes sporočil tiskovni predstavnik komisije Frederic Vincent, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To je prvi znan primer okužbe s to hemoragično mrzlico izven Afrike. "Očitno je nekje problem," je dejal Vincent, saj naj bi vse države članice Evropske unije sprejele ukrepe za preprečitev izbruha ebole.

Španske oblasti so v ponedeljek sporočile, da sta dva testa potrdila, da se je z ebolo okužila medicinska sestra v madridski bolnišnici Carlos III., kjer je kot del 30-članske zdravniške ekipe skrbela za španska misijonarja, ki so ju zaradi ebole prepeljali iz Afrike in sta kmalu zatem umrla. Misijonar Miguel Pajares, ki so ga prepeljali iz Liberije, je umrl 12. avgusta, Manuel Garcia Viejo, ki je zbolel v Sierri Leone, pa 25. septembra.

Španske zdravstvene oblasti skušajo sedaj ugotoviti, s kom je bila 40-letna medicinska sestra v stikih, saj se je slabo počutila od 30. septembra, v bolnišnico pa so jo zaradi vročine sprejeli v nedeljo, 5. oktobra. Oseba je sicer kužna šele, ko ima simptome. Simptomi - vročina, bolečine v mišicah, bruhanje, krvavitev - se lahko pokažejo šele 21 dni po okužbi. Po poročanju lokalnih medijev, naj bi imela že teden dni nizko vročino, a zdravniki temu sprva niso pripisovali pomena.

Štirje v karanteni

Sedaj nadzirajo okoli trideset oseb, štirje so v karanteni, da bi ugotovili, če imajo simptome okužbe. Španski mediji, ki so navajali vire španskih zdravstvenih oblasti, so danes poročali, da so njenemu soprogu podaljšali karanteno. Fernando Simon, vodja za nujne zadeve na španskem ministrstvu za zdravje, je za radio Cadena Ser danes dejal, da je "možnost okužbe majhna, da pa obstaja" in da zato preučujejo omenjene primere.

Ministrica za zdravje Ana Mato pa je sklicala krizni sestanek vodij regionalnih zdravstvenih oblasti. Vincent je danes še dodal, da Evropska komisija kljub prvemu primeru okužbe zebolo v Evropi ni pretirano zaskrbljena in da verjame, da ostaja možnost širitev virusa ebole v Evropi "zelo malo verjetna". Kljub temu komisija upa, da ji bo Madrid pojasnila poslal najkasneje do srede, tako da bodo o primeru lahko razpravljali predstavniki EU.

Po njegovi oceni pa bi lahko bil primer "na nek način lekcija za druge države članice", saj je madridska bolnišnica, v kateri se je medicinska sestra okužila, določena kot center za zdravljenje ebole. Medicinsko sestro, ki je poročena in brez otrok, sedaj zdravijo v karanteni v bolnišnici Alcorcon v predmestju Madrida. Bila naj bi stabilna, čeprav ima še vedno vročino.

Do začetka oktobra 3.439 življenj

Najhujša epidemija ebole je v zahodni Afriki zahtevala že več 3.439 življenj med 7.478 okuženimi, kažejo najnovejši podatki Svetovne zdravstvene organizacije do 1. oktobra. V Evropi in ZDA so doslej primere ebole zdravili samo pri ljudeh, ki so jih okužene pripeljali iz Afrike.