"Če je šlo za sestrelitev, potem ta ni bila namerna," domnevno sestrelitev malezijskega potniškega letala ocenjuje ombramboslovec in poznavalec ruskih razmer Klemen Grošelj. Proruski uporniki naj bi za sestrelitev uporabili raketni sistem "buk", o katerem Grošelj pravi, da gre za orožje, ki je po svoji zmogljivosti sicer zelo sofisticirano in napredno, a hkrati omejeno: "Ne more delovati ne vem kako daleč, doseg tega orožja je 32 kilometrov površinsko in 22 kilometrov v višino." Sistem je omejen tako, da lahko vidijo sliko le 32 kilometrov zračnega prostora, nadaljuje Grošelj in dodaja, da pri tem ni mogoče vedeti, ali gre za potniško ali vojaško letalo. "Vse kar je na radarju je potencialen cilj". Zato je povsem možno verjeti trditvam, da uporniki niso ciljali na potniško letalo, ampak so sumili, da gre za ukrajinsko vojaško letalo. Zaradi omejenega dosega orožja pa Grošelj ocenjuje, da uporniki ne predstavljajo večje nevarnosti za sosednje države. 

Sto kilometrov stran tudi danes divja vojna

Za nadalji potek dogodkov bo pomembno tudi, kaj bo pokazala preiskava, a kot ocenjuje Grošelj bo zelo težko neizpodbitno dokazati, da je bilo letalo sestreljeno s strani proruskih upornikov: "V preiskavi bosta obe strani krivili nasprotnike. Uporniki bodo obtoževali ukrajinsko stran, Ukrajina pa proruske upornike. Konkretne, neizpodbitne dokaze, kdo je sestrelil letalo, bo težko poiskati." Težava je tudi, da sto kilometrov od kraja nesreče že danes ponovno potekajo oboroženi spopadi. Kdo bo to preiskoval in kako zagotoviti popolno prekinitev spopadov, je prvo vprašanje, opozarja Grošelj in nadaljuje, da se bo zapletalo tudi pri sestavi neodvisne in nepristranske komisije. 

Posledica: ali bodo poiskali rešitev, ali pa zaostritev 

Ta dogodek ne pomeni nič za razmere v širši regiji, pravi Grošelj in dodaja, da bi lahko bila to priložnost, da se svetovna skupnost poenoti in poišče neko rešitev, ki bo umirila situacijo v vzhodni Ukrajini, kjer divja državljanska vojna. Druga možnost pa je zaostrovanje odnosov med zahodom in Rusijo, ki bi lahko pripeljali do eskalacije razmer. Ne samo v vzhodni Ukrajini, ampak tudi v globalnih razmerjih.

Mesta v Ukrajini uničena kot Vukovar

"Optimalna rešitev bi bila dvostranska prekinitev ognja in začetek pogajanj med obema stranema," o nadaljevanju ukrajinska kriza pravi Grošelj. Svet je glede ukrajinskega vprašanja že tako ali tako razdeljen. Zahod trdi, da gre za rusko invazijo, Rusija govori, da gre za kaznovalno operacijo ukrajinskih oblasti zoper lastne državljane, nadaljuje Grošelj, ki izpostavlja, da je zanimivo, da ukrajinska državljanska vojna ni pritegnila večje pozornosti, saj je po nekaterih poročanjih infrastruktura v mestih Slavjansk in Krematorsk uničena tudi v 40 do 60 odstotkih. To pa je primerljivo z uničenjem v Vukovarju.