Sojenje naj bi trajalo devet mesecev. Tako z organizacijskega vidika, tudi v luči pandemije, kot še vedno prisotnih terorističnih groženj predstavlja sojenje poseben izziv. 

Francija je bila 13. novembra 2015 priča najbolj krvavim napadom od druge svetovne vojne. Državo, ki si še ni opomogla po januarskih napadih na satirični tednik Charlie Hebdo, so v enem večeru v Parizu pretresli pokol v koncertni dvorani Bataclan, samomorilski napad na stadionu v predmestju prestolnice in streljanje na obiskovalce barov in restavracij v vzhodnem delu mesta. Umrlo je 130 ljudi, še 350 je bilo poškodovanih.

Šest let pozneje se dogajanje seli v sodno dvorano, kjer je za vse obravnave predvidenih devet mesecev, do 25. maja 2022. Pod strogimi varnostnimi ukrepi bo posebno sodišče v Parizu, pristojno za kazniva dejanja s področja terorizma, sodilo 20 obtoženim, med katerimi je tudi Salah Abdeslam, edini preživeli izmed napadalcev, ki jih je usmerjala skrajna skupina Islamska država (IS).

Štirinajst obtožencev bo prisotnih na sojenju, šesterici preostalih pa bodo sodili v odsotnosti. Večina je obtožena, da so pomagali in podpirali priprave na napad. Dvanajstim grozi dosmrtni zapor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sodni proces presega običajne okvire tako po številu zasebnih tožnikov - teh je skoraj 1800 -, čustvenem naboju in trajanju. Kar dve leti sta bili potrebni za priprave in izgradnjo posebne obravnavne dvorane znotraj pariške sodne palače. Na voljo je 550 sedišč, po vsej dvorani so razporejeni zasloni za prenos dogajanja.

Prva dna dneva sojenja sta predvidena zgolj za poimensko navedbo vseh zasebnih tožnikov, šele na tretji dan bo sodišče vsebinsko širše predstavilo obtožbe. Vabljenih je več sto prič, med drugim preiskovalci iz Francije in Belgije, pa tudi tedanji francoski predsednik Francois Hollande. Med koncem septembra in oktobra bo na procesu pričalo približno 300 preživelih napadov in bližnjih žrtev.

dezurni@styria-media.si