V zadnjem dnevu kampanje pred škotskim referendumom je jasno, da bo izid referenduma, na katerem bodo Škoti odločali o svoji neodvisnosti, tesen. Če je še avgusta večina javnomnenjskih raziskav nakazovala, da si večina Škotov želi ostati del Združenega kraljestva, je v zadnjih dneh rezultat skorajda nemogoče napovedati. Večina javnomnenjskih raziskav daje rahlo prednost unionistom. Zagovorniki obeh taborov še danes prirejajo masovne zbore, kjer skušajo še z zadnjimi argumenti prepričati neopredeljene.

Glasujejo tudi 16-letniki

Jutri bodo tako vsi volilni upravičenci odgovarjali na vprašanje: "Ali bi morala Škotska postati samostojna država?“ Pravico do udeležbe na referendumu bodo imeli vsi, ki so stari 16 let ali več in živijo na Škotskem, kar pomeni, da Škoti, ki živijo v drugih delih Združenega kraljestva, ne bodo mogli glasovati na referendumu. Lahko pa bodo glasovali tudi ljudje, ki prihajajo iz drugih predelov Velike Britanije, a zdaj živijo na Škotskem.

Škotski parlament, ki ga vodi Škotska nacionalna stranka, zagovarja dejstvo, da je to enkratna priložnost, da Škoti prevzamejo nadzor nad odločitvami, ki jih zahtevajo. "Da, pomeni, da bo prihodnost Škotske v rokah Škotov,“ zagotavlja Škotska nacionalna stranka, ki obljublja, da se bo življenje boljše.

Odloča se o gospodarstvu

Z odcepitvijo Škotske bi Združeno kraljestvo izgubilo skoraj tretjino svojega teritorija, deset odstotkov prebivalcev in osem odstotkov bruto domačega proizvoda. In večina argumentov za in proti odcepitvi se je sicer opirala na gospodarstvo. Zagovorniki neodvisnosti tako zatrjujejo, da bi se Škotska z nadzorom nad nafto v Severnem morju lahko uvrstila med najbogatejše države na svetu.

V primeru, da bi se Škotska osamosvojila, pa bi moralo Združeno kraljestvo premakniti tudi nuklearno orožje, ki je zaenkrat na škotskem ozemlju. Selitev podpornice z nuklearnim orožjem iz škotskega pristanišča Faslane pa naj bi stala 4 milijarde dolarjev. Zahteven premik bi lahko izvedli najprej v treh letih.

Spremembe v vsakem primeru

Britanski politiki, ki na zadnji porast podpore neodvisnosti gledajo nekoliko s strahom, svarijo, da "ne bo poti nazaj“. Britanski premier David Cameron je izrazil željo, da bi Škotska ostala del Združenega kraljestva. Je pa že jasno, da bodo tudi v primeru zavrnitve škotskega referenduma morali spremeniti ureditev države, saj bodo po Škotski več pristojnosti in decentralizacijo zahtevale še druge regije.