Delavcem v jedrski elektrarni Fukušima je uspelo napeljati električne kable, s pomočjo katerih bi lahko znova vzpostavili hlajenje reaktorjev. Preden pa bodo napeljali elektriko do posameznih reaktorjev, morajo preveriti stanje črpalk. Najprej bodo začeli z delom na reaktorju številka dva. S pomočjo dizelskih agregatov so že vzpostavili hlajenje petega in šestega reaktorja. Konec tedna bodo tako položili okoli 1,5 kilometra napeljave; prvi cilj je hlajenje drugega reaktorja, sledili bodo reaktorji ena,tri in štiri. Prvi poskus hlajenja drugega reaktorja naj bi izvedli jutri.
Če vsi poskusi ohladitve propadejo, obstaja možnost, da bi elektrarno prekrili s peskom in zalili z betonom ter tako preprečili katastrofalno stopnjo radioaktivnega sevanja. To metodo so uporabili leta 1986 v Černobilu
V celoti gledano se je v zadnjem dnevu situacija v jedrski elektrarni Fukušima stabilizirala, a tveganje še vedno ostaja. Na to opozarja tudi Graham Andrew iz Mednarodne agencije za jedrsko varnost (IAEA): "Se lahko zgodi kaj nepričakovanega? Seveda. Obstaja tveganje, da se lahko poslabša“.
Lažno upanje
V japonskih medijih je včeraj zaokrožila vesela novica, da so včeraj, osem dni po potresu in cunamiju, med ruševinami našli živega mlajšega moškega. Vendar je veselje kmalu minilo, saj se je izkazalo, da se je moški po potresu namestil v zatočišče, nato pa se je vrnil na kraj, kjer je nekoč stala njegova hiša, se zavil v odejo in legel med ruševine.
.
Uničenje v elektrarni Fukušima. (Foto: Reuters)
Eksodus tujcev
V senci poročanja o težavah z jedrskimi elektrarnami vse večje razsežnosti dobiva človeška kriza. Do zdaj so uradno potrdili, da sta potres in cunami zahtevala 7.600 življenj. Še okoli 11.000 je pogrešanih, za številne najverjetneje ni več upanja. Okoli 390 tisoč ljudi se je moralo namestiti v kriznih centrih. Tujci državo še naprej množično zapuščajo.
Mednarodna jedrska agencija (IAEA) je sporočila, da Japonska razmišlja o prepovedi distribucije hrane iz območja prefekture Fukušima. V okolici Fukušime so namreč našli mleko in špinačo, v kateri je radioaktivnost višja od dovoljene stopnje. Po zagotovilih vlade pa večja vsebnost radioaktivnosti v mleku in špinači ne predstavlja resne grožnje za zdravje ljudi. Če bi oseba eno leto jedla tako mleko in špinačo, bi dobila tolikšno količino radioaktivnih snovi kot med enim rentgenskim slikanjem.