Mandat Jensa Stoltenberga bo začel 1. oktobra, trajal pa bo štiri leta z možnostjo enoletnega podaljšanja, so sporočili s slovenskega stalnega predstavništva pri Natu. Na današnjem dopoldanskem "konklavu" zavezniških veleposlanikov se je oblikoval konsenz glede novega generalnega sekretarja. Italija je umaknila svojo kandidaturo, tako da bo novi generalni sekretar Stoltenberg, so pojasnili na stalnem predstavništvu. Formalno so zavezniški veleposlaniki potrdili danes popoldan na zasedanju Severnoatlantskega sveta.

Slovenija je zadovoljna tako s postopkom kot tudi s končnim izidom izbora novega generalnega sekretarja. Tako Italija kot Norveška sta namreč državi, katerih stališča in aktivnosti znotraj zavezništva sovpadajo s slovenskimi, so poudarili na stalnem predstavništvu.

Z načelno podporo italijanskemu kandidatu, bivšemu evropskemu komisarju Francu Frattiniju, si je Slovenija prislužila zahvalo Italije, z opredelitvijo norveškega kandidata kot odličnega in s podporo končnemu konsenzu pa tudi Norveške, so še pojasnili. Poleg Frattinija se je med morebitnimi kandidati najresneje omenjal belgijski obrambni minister Pieter De Crem.

Pospešili zaradi Ukrajine

Zaveznice so postopek izbire novega generalnega sekretarja pospešile zaradi krize v Ukrajini. Stoltenberg je dobra izbira, ker velja za učinkovitega menedžerja, ker se je znal soočiti s terorističnim napadom na Norveškem leta 2011 ter predvsem ker velja za človeka, ki se zna pogajati in pogovarjati z Rusijo, so pojasnili viri pri Natu.

Stoltenberg je bil norveški premier, ko sta Norveška in Rusija septembra 2010 v Murmansku podpisali pomemben sporazum o opredelitvi meje in sodelovanju v Barentsovem morju v Arktičnem morju. Predsednik norveške vlade je bil med letoma 2000 in 2001 ter 2005 in 2013.

Stoltenberg bo na položaju nasledil Danca Andersa Fogha Rasmussena. Mesto generalnega sekretarja tradicionalno pripade Evropejcu, medtem ko Američani zasedajo ključne vojaške položaje v zavezništvu.