Beograd. Protestni shod, h kateremu so predvsem preko spletnih omrežij pozivale različne skupine, iniciative, gibanja, ki podpirajo delo srbske opozicije. Ta je – tako izpostavljajo predstavniki organizatorjev shoda – že nekaj let deležna različnih oblik pritiskov in nasilja; ne le verbalnega, pač pa tudi fizičnega.

Sam povod za shod, ki se ga je po ocenah organizatorjev udeležilo od 10 do 15 tisoč ljudi, je napad na opozicijskega politika, vodjo Levice Srbije Borka Stefanovića, do katerega je prišlo konec novembra v Kruševcu. Zamaskirani neznanci so se ga lotili z železnimi palicami, ga zbili na tla, pretepli, mu resno poškodovali glavo. Opozicija odgovornost za napad pripisuje predstavnikom vladajoče Srbske napredne stranke predsednika Aleksandra Vučića, kar ta zanika.

Začetek na isti točki kot proti Miloševiću

Prorestni shod je sicer minil povsem brez strankarskih znamenj, množico je nagovoril le igralec Branislav Trifunović, ki se je vprašal, koliko glav bo moral še razbiti predsednik Vučić, če bo želel ostati na oblasti. Tisoči nezadovoljnih Srbov so shod začeli pred filozofsko fakulteto, kjer se je začel tudi upor proti Slobodanu Miloševiću.
 
Na čelu kolone se je videl transparent z napisom Stop krvavim srajcam, večtisočglava množica se je po beograjskih ulicah sprehodila povsem mirno, dostojanstveno, zabeleženega ni bilo nobenega incidenta, tudi policije, ki je spremljala shod, je bilo videti zelo malo. Iz starega kombija na začetku kolone, na katerega so organizatorji namestili ozvočenje, so se slišale bodrilne pesmi domačih izvajalcev, med drugim kultna beograjska zasedba Ekaterina Velika, katere vodja Milan Mladenović se je podpisal pod pesem »Ovo je zemlja za nas.«

Ravno to, da Srbija ne pripada več vsem državljanom, pa je sporočilo protestnikov. »To je protest proti nasilju te oblasti, ki ga vrši proti državljanom in državi v smislu fizičnega, verbalnega nasilja, pritiskov, napadov na posameznike, skupine, medijskega linča, postavljanja na steber sramu in nazivati za sovražnika vsakega, ki si upa misliti drugače in svoje misli tudi javno izpostaviti,« je za naš portal povedala predstavnica organizatorjev Jelena Anasonović, ki je dodala, da je masa ljudi na ulicah dovolj zgovoren pokazatelj rastočega nezadovoljstva v državi. Anasonovićeva meni, da opozicija, sindikati, iniciative, vsi tisti, ki bi lahko dodali svoje k premikom v tej državi, potrebujejo takšne shode, potrebujejo podporo ljudi.

Foto: Epa Protesti v Beogradu

Za svobodne medije

V veliki meri so protestniki uporabljali piščalke, s katerimi so za časa Miloševićevega vodenja države na tovrstnih protestih simbolično skušali preglasiti povsem enostransko poročanje državnih medijev. Na shodu so med drugim izpostavljali tudi medijski mrak, kakor označujejo enostransko poročanje večine srbskih medijev, ki naj bi jih imela pod kontrolo vladajoča stranka.

»Ne bomo dovolili, da demokratična beseda v Srbiji ugasne. Utišana je, ugasnila ne bo,« za naš portal med drugim poudari Branislav Janković, eden izmed predstavnikov organizatorjev. »Protestiramo tudi proti sovražnemu govoru in za pravico, da vsakdo lahko svoje mnenje izrazi na demokratičen in svoboden način in da se ga zaradi tega ne označuje za sovražnika, izdajalca, tujega plačanca. Protestiramo, da se sliši glas nasproti mislečih.«

xxx

»V ljudeh ugaša upanje«

Dan po shodu so spletna omrežja preplavile fotografije in posnetki mirnega protesta. Je bila 10 do 15 tisoč glava množica, ki se je v soboto sprehodila po ulicah središča Beograda, dovolj, da se dvigne še več nezadovoljnega ljudstva? »Želim si tega, nimam pa prav velikega upanja,« za naš portal na vprašanje odgovori Slobodan Vučenović, upokojenec, ki je sicer večino svojega aktivnega življenja preživel v tujini, med drugim tudi Sloveniji, kjer je vodil predstavništvo svoje firme, danes pa živi v Londonu.

Pove, da na shodu osebno protestira proti oblasti. »Povsem mirne vesti lahko rečem, da je ta oblast najslabša kadarkoli tu in najslabša v vseh državah, v katerih sem živel. Ne verjamem, da se spremembe zgodijo čez noč, situacija je takšna.«

Udeleženec shoda tega primerja s tistimi leta 2000, ko so predstavniki demokratičnih sil v Srbiji povezano spravili Slobodana Miloševića z oblasti. »Bil sem na protestu oktobra leta 2000, ko se je protestiralo proti Miloševiću. Takrat je imel protest veliko večji žar. V ljudeh je bilo upanje. V teh ljudeh v današnji Srbiji ga je bolj malo.«

Sogovornik, udeleženec shoda, svoje razmišljanje sklene, da revolucije pač ne delajo takšni kot je on, upokojenci. »Revolucijo delajo mladi, ti pa so žal izgubili vsako upanje v državo in raje bežijo nekam, kjer lahko dostojno preživijo.«

Po odzivih na spletnih omrežjih po sobotnem shodu se vendarle zdi, da se je v ljudeh oglasilo upanje, da lahko pripomorejo k spremembam, ki jih zagovarjajo; napovedan je že nov shod, do katerega naj bi prišlo v soboto. Predsednik Vučić se je sicer včeraj na proteste odzval z besedami, da "mu ne pade na pamet, da bi kakorkoli popuščal".

Foto: Epa Protesti v Beogradu

*»Slikaj, pile moje«: Ko sem se udeležencem shoda predstavila kot novinarka iz Slovenije, so me vsak na svoj način spodbujali, da napišem in objavim, kar vidim, »če že domači poročajo tako, kot se jim naroči«.

Beograd Goljufije, prijave pred volitvami

Odzivi na izjavo Vučić: "Milošević je bil veliki voditelj"

barbara.barbic@zurnal24.si