Strokovnjaki si v odgovorih na to vprašanje niso enotni. Mišo Alkalaj z Inštituta Jožef Štefan tako meni, da so tako v preteklosti kot sedanjosti svet vedno prizadele vremenske katastrofe, od intenzivnosti poročanja medijev pa je odvisno, kako bodo te katastrofe razumeli ljudje.

Sogovornik ob tem spomni na članek, ki je bil v ameriški reviji Time objavljen 24. junija leta 1974. V Afriki je takrat suša vztrajala že šesto leto, ZDA, Pakistan in Japonsko so prizadele do takrat najhujše poplave, ameriški zahod pa je zajelo nenavadno hladno vreme.

"Znanstveniki ob pregledu vremenskih vzorcev zadnjih let sumijo, da so navidezno nasprotujoče si meteorološke spremembe del globalnega preobrata," je zapisano v članku z naslovom Še ena ledena doba?. Strokovnjaki so bili namreč takrat mnenja, da se svetu bliža nova ledena doba. 

Kajfež Bogataj: Najbolj ekstremno leto?
Priznana slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa je prav nasprotno prepričana, da vremenski ekstremi v sedmih mesecih letošnjega leta kažejo, "da se stopnjuje v skladu s podnebnimi spremembami".

Letošnje leto bo tako zagotovo s prvega mesta izrinilo leto 2007, ki je veljalo za najbolj ekstremno leto. Zato imamo po besedah Kajfež Bogatajeve merljive dokaze. 

"15 držav je samo julija izmerilo najvišje temperature, odkar so meritve. Od Cipra, Grčije, Japonske, Amerike do Rusije. To je v skladu z napovedmi in glede na to, da se iz leta v leto to še povečuje, je to povezano z višjimi temperaturami," je za zurnal24.si dejala klimatologinja.

Prav tako ni nič nenavadnega, da so ravno ta mesec v nekaterih državah, na primer v Argentini, poročali o izjemno nizkih temperaturah in snegu.

Po besedah Kajfež Bogatajeve imajo ledene dobe precej pravilne cikle. Naslednja naj bi se tako po astronomskih izračunih zgodila čez 30 ali 40 tisoč let.

Alkalaj pa ob tem pravi, da bi lahko na podlagi zdajšnjih meritev le sklepali, da nas v prihodnosti čaka več mrzlih zim, kot smo jih bili vajeni do zdaj.