Vanguard 1 je preživel tako rekoč vse svoje predhodnike, tudi slavnega Sputnika. Čeprav mu je že leta 1964, šest let po izstrelitvi, odpovedal signalni oddajnik, pa je Vanguard 1 za raziskovalni inštitut ameriške mornarice, ki ga je bil poslal v vesolje, še zmeraj koristen. Njegovo gibanje po vesolju daje dragocene podatke o dolgoročnem vedenju zemeljskih satelitov v vesolju.

Nastal po sili razmer
Satelit Vanguard je bil zgrajen in izstreljen v veliki naglici in s precej improviziranja, saj so Američani hoteli na vrat na nos nadoknaditi zaostanek za Sovjetsko zvezo, ki je kot prva država na svetu v vesolje izstrelila satelit. Prva izstrelitev leta 1957 se je ponesrečila, saj je raketa s satelitom poletela le en meter v višino, nato pa strmoglavila. Šele prihodnje leto je nato Američanom satelit le uspelo poslati v vesolje.

Satelit, ki tehta 1,5 kilograma, njegovo ogrodje pa predstavlja aluminijasta krogla, je zaradi svoje majhnosti pri Rusih povzročil precej zasmehovanja. Takratni sovjetski državni in partijski voditelj Nikita Hruščov ga je označil za "pomarančni satelit". Toda Vanguard 1 je bil kljub svoji majhnosti znanstveni presežek svojega časa. Bil je prvi satelit z vgrajenimi solarnimi celicami. Zaradi te inovativne oskrbe z energijo je lahko na Zemljo signale pošiljal dlje časa kot drugi sateliti. Največ pozornosti pa je pritegnil zaradi orbite oziroma svojega pomikanja po vesolju, na podlagi katerega so lahko znanstveniki natančneje določili gostoto zemeljske atmosfere.

Po predvidevanjih znanstvenikov bo satelit krožil še približno 2000 let. Zemljo bo torej obkrožil še velikokrat, do zdaj jo je okoli 200.000-krat.