"Poglejmo primer Hrvaške. Podpiramo širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana, vendar ne moremo sprejeti tega, da se to zgodi brez mehanizma za preverjanje in sodelovanje, dokler ta mehanizem obstaja v našem primeru," je izjavil tamkajšnji zunanji minister Teodor Baconschi za romunski časnik Adevarul.

Bodo povzročili sive lase Hrvatom?
V izjavah zunanjega ministra je Romunija tako nakazala, da bo povzročila težave Hrvaški, ki načrtuje, da bo do konca junija končala pristopna pogajanja z Unijo.

Notranji ministri Unije bodo o vstopu Romunije in Bolgarije v schengenski prostor predvidoma odločali februarja, a Nemčija in Francija sta konec decembra v pismu Evropski komisiji že napovedali, da vstopa teh dveh držav v schengen ne bosta podprli, dokler ne bo zadostnega napredka v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Po mnenju ministra Baconschija bi morali pri odločitvi upoštevati predvsem uveljavljanje tehničnih meril, saj napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu s tem ni povezan.

Hrvaški MZZ: Hrvaška je izpolnila skoraj vsa merila
Na omenjeno romunsko izjavo se je odzval tudi tiskovni predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva Mario Dragun, ki je za hrvaško spletno stran tportal.hr poudaril, da je Hrvaška kot prva država, ki se pogaja o pristopu v EU s formaliziranim mehanizmom meril za odpiranje in zapiranje poglavij, odločena izpolniti vse svoje obveznosti pred pristopom v EU.

Kot je pojasnil, omenjeni mehanizem meril predstavlja predpristopno opazovanje, ki je oblikovano tako, da nobena izmed obveznosti ne bo ostala za izpolnjevanje po vstopu države v EU.

"Hrvaška je izpolnila skoraj vsa merila v vseh poglavjih. Omenjeni mehanizem meril omogoča Hrvaški, da ima po sklenitvi pogajanj trdni dokaz svoje pripravljenosti za članstvo v EU," je še dejal Dragun, hkrati pa izrazil prepričanje, da bo Romunija še naprej podpirala vstop Hrvaške, kar je že večkrat potrdila na dvostranskih srečanjih najvišjih hrvaških in romunskih uradnikov.