Večina kosov satelita naj bi se samosežgala ob vstopu v atmosfero, kakšnih 30 kosov s težo 1,87 tone pa bi lahko padlo na Zemljo s hitrostjo do okoli 28.000 kilometrov na uro.

Največji kos bo verjetno teleskopsko ogledalo, ki je zelo odporno na vročino.

Znanstveniki s satelitom nimajo več komunikacijskih povezav, po njihovih ocenah pa je v 30 minutah pred vstopom v atmosfero prepotoval 20.000 kilometrov, je povedal tiskovni predstavnik nemškega vesoljskega centra Andreas Schütz. Dodal je, da sedaj čakajo na ugotovitve opazovanj po svetu.

"Zelo verjetno" v morje ali na nenaseljeno območje

Znanstveniki sicer ne pričakujejo, da bo satelit padel na območje Evrope, Afrike ali Avstralije. Po izračunih bi satelit lahko bil nad Azijo, po verjetnosti nad Kitajsko, vendar Schütz danes ni mogel potrditi, ali so ostanki satelita vstopili v atmosfero nad tem območjem.

Verjetnost, da bi vesoljske smeti zadele človeka, je po ocenah strokovnjakov zelo majhna, saj bodo skoraj zagotovo padle v morje ali na nenaseljeno območje.

Znanstveni raziskovalni satelit ROSAT so v vesolje umestili leta 1990, upokojili pa leta 1999, potem ko so ga uporabljali za raziskavo črnih lukenj in zvezd, z njim pa so opravili tudi prvi pregled virov rentgenskih žarkov s teleskopom.

Minuli mesec so ostanki ameriškega satelita v velikosti avtobusa preleteli Afriko in severni Atlantik ter končali v Tihem oceanu.