Novinarki Le Monda Raphaëlle Bacqué in Ariane Chemin sta v knjigi opisali odnos med najmočnejšo osebnostjo Francije zadnjega desetletja Nicolasom Sarkozyjem in njegovim socialističnim tekmecem Dominiquom Strauss-Kahnom, ki je bil vse do lanske afere glavni protikandidat na letošnjih aprilskih predsedniških volitvah.

Nenavadni avtomobili

Sarkozy je bil konec leta 2006 le nekaj mesecev pred zmago na takratnih predsedniških volitvah še notranji minister, ko so ga njegovi sodelavci obvestili o nenavadnem dogodku v nekem parku na obrobju Pariza. Neki policist je namreč naletel na več avtomobilov, ki so imeli vsi od pare orošena okna. Izkazalo se je, da je v vsakem več oseb in da so udeležene v orgijah, med njimi pa je bil tudi Dominique Strauss-Kahn, zvezda socialistov, ki pa na volitvah 2007 še ni sodeloval.

Ko so Sarkozyju povedali za dogodek, je menda izbruhnil v nekontroliran smeh, ki je trajal več minut. Ko se je pomiril, je sodelavcem vključno s šefom policije zabičal, naj o tem ne črhnejo nikomur. Sarkozy je namreč dogodek želel ohraniti kot asa v rokavu za primer, ko se bodo njegove politične poti s Strauss-Kahnom znova prekrižale. Zato je Sarkozy tudi podpiral Strauss-Kahna, da je postal direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF), s tem pa bil odrinjen od francoske politike. A je Strauss-Kahn lani v newyorškem hotelu napadel sobarico in ji menda želel storiti silo, zaradi škandala pa je nato odstopil kot direktor IMF, bilo pa je konec tudi sanj o predsedniški kandidaturi.

Ta dogodek pa je bil bolj kot ne slaba novica za Sarkozyja, saj je Strauss-Kahna kot socialistični kandidat nadomestil François Hollande, ki je Sarkozyja tudi premagal na volitvah.