Šestnajstega avgusta 1979 je Sadam Husein sedel na iraški predsedniški stolček. Pred tem je kot član socialistične stranke Baas sodeloval v več državnih udarih in zarotah, dve leti je bil tudi zaprt. Kot eden vodilnih članov stranke je imel je pomembno vlogo v revoluciji julija 1968, preden je njegova stranka prevzela oblast. Kot podpredsednik je oblikoval varnostne sile, ki so pomagale utrditi novo oblast, ki so ji grožnjo predstavljale nekatere druge skupine. Nacionaliziral je naftno in drugo industrijo. Nadzoroval je banke, na vodilne položaje pa postavil manjšinske sunite.
Unescovo nagrado dobi ... Sadam Husein
V nekaj letih je uredil socialno področje brez primere med državami Bližnjega vzhoda. Vlada je vzpostavila brezplačno šolstvo na vseh ravneh, tudi najvišjih. V okviru programa se je stotine tisočih naučilo brati in pisati. Vzpostavljen je bilo takrat eden najsodobnejših sistemov javnega zdravstva, za kar je prejel nagrado Unesca. Irak je v razvoju tako napredoval, da so potrebovali delovno silo iz drugih arabskih držav in Jugoslavije.
Sadamove krvave roke in kult osebnosti
Njegovi programi so bili pravzaprav sistem korenčka in palice in tako si je tudi krepil podporo. Zapiranje in mučenje lastnih ljudi je bil iraški vsakdan. Zatrl je mnoga gibanja, najodmevnejši je bil njegov napad na Kurde, ki so na severu hoteli samostojnost. Njegova vojska naj bi med leti 1986 in 1989 ubila 200 tisoč civilistov, ne samo Kurdov, in zravnala njihove vasi z zemljo. Po ocenah naj bi bilo pod njegovo vladavino ubitih milijon Iračanov, mnogi s strupenim plinom.
Kult osebnosti predsednika Huseina je prežemal iraški vsakdan. Njegovi porteti in spomeniki so bili na vsakem koraku, prikazovan je bil v opravi beduinov, pri molitvi, celo v kurdskih oblačilih, pa tudi v zahodnjaški obleki kot sodoben in urban voditelj.
"Santa Barbara" v Sadamovi hiši
Nekdanja učiteljica Sajida Kairallah se je s Sadamom poročila leta 1963 v dogovorjenem zakonu. Sedemnajst let kasneje se je Sadam skrivaj poročil še s Samiro Shahbandar, tudi učiteljico, kar je užalilo tako Sajido kot njunega sina Udaja. Ta je na praznovanju rojstnega dne Suzanne Mubarak, soproge nekdanjega egipčanskega predsednika, pred gosti do smrti zabodel Kamela Hano Gegea, ki naj bi očeta spoznal s Samiro in pripravljal njuna srečanja. Za umor ni nikoli odgovarjal, za kratek čas se je le umaknil v Švico. Prav tako naj bi Sadam poskrbel za smrt Sajidinega brata, generala Adnana, ker je bil vse bolj priljubljen. Samira naj bi bila mati Sadamovega tretjega sina, špekulira pa se, da naj bi bil to njegov vnuk. Sicer naj bi imel pet otrok.
No roko na srce živeli so dosti boljše kot danes, ko nimajo ne socijale, ne zdravstva, ne politike, ne svoje …