Voditelji EU so po videokonferenci o ukrepanju za zajezitev koronavirusa obljubili, da bodo storili vse v pomoč evropskemu gospodarstvu. "Uporabili bomo vsa razpoložljiva orodja za to, da evropsko gospodarstvo previhari to nevihto," je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in napovedala vzpostavitev posebnega sklada.
Vzpostavili bodo naložbeni sklad za odzivanje na koronavirus, ki bo namenjen v pomoč zdravstvenemu sektorju, malim in srednjim podjetjem in ukrepom na trgu dela. Takoj bo zanj na voljo 7,5 milijarde evrov, nato pa naj bi dosegel vrednost 25 milijard evrov, je pojasnila von der Leynova.
Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da bo EU v bitki s koronavirusom uporabila vsa sredstva, ki so potrebna, še zlasti za preprečitev učinkov na likvidnost ter v podporo malim in srednjim podjetjem in posebej prizadetim sektorjem in zaposlenim. Potrebna bo tudi prožnost pri uporabi pravil o državnih pomočeh in proračunskih pravil, opredeljenih v paktu o stabilnosti in rasti, je še izpostavil Michel.
Štiri prioritete
Voditelji so sicer opredelili štiri prioritete. Poleg pomoči gospodarstvu so to še preprečevanje širjenja virusa, tudi z dosledno izmenjavo vseh pomembnih informacij, zagotavljanje zadostnih količin zdravstvene opreme in spodbujanje raziskav.
Evropska komisija bo analizirala potrebe po zaščitni opremi, proizvodnjo in distribucijske zmogljivosti ter pripravila pobude za preprečitev pomanjkanja opreme, zlasti zaščitnih mask in opreme za varovanje dihal. Poleg tega bo imela komisija dnevne telekonference z zdravstvenimi oziroma notranjimi ministri ali obojimi, zbrala pa bo tudi skupino virologov in epidemiologov, ki jo bo usmerjal pri ukrepanju.
Ukrepi morajo biti sorazmerni
Do konca tedna bo komisija pripravila podrobna pojasnila za članice glede uporabe pravil o državnih pomočeh ter pakta o stabilnosti in rasti, je napovedala von der Leynova. Ne von der Leynova ne Michel na novinarski konferenci nista želela odgovoriti na vprašanja, ali so katere članice napovedale dodatne ukrepe na mejah ali podobne ostre ukrepe za zajezitev širjenja virusa.
V Bruslju že vseskozi poudarjajo, da morajo biti ukrepi sorazmerni ter temeljiti na znanstvenih dognanjih in zdravstvenem nasvetu. Von der Leynova pa je danes izpostavila tudi, da razume razloge za sprejemanje ostrih ukrepov, saj da je cilj upočasniti širjenje za razbremenitev zdravstvenega sektorja.
Na konkretno vprašanje, ali ne pomeni zapiranje notranjih meja v schengnu - za to se je danes odločila tudi slovenska vlada - začetek konca schengna, je von der Leynova odgovorila, da se bodo tesno usklajevali in da so s tem namenom vzpostavili redne telekonference z notranjimi ministri.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer po videokonferenci zaradi ukrepov na meji okrcal tako Avstrijo kot Slovenijo.
Videokonference se je udeležil tudi premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec, ki je predstavil aktualne razmere v Sloveniji, poudaril pomen solidarnosti med članicami pri oskrbi državljanov z osebno zaščitno in medicinsko opremo ter nujnost hitrega skupnega odzivanja članic in institucij ter blaženja posledic v korist državljanov in gospodarstva, so sporočili iz njegovega kabineta.