Plemenska območja pod zvezno upravo so tista upravna enota na severozahodu Pakistana ob meji z Afganistanom, ki že lep čas povzroča skrbi tako Islamabadu kot Washingtonu in še marsikateri drugi vladi. S paštunskimi plemeni poseljeni severozahod Pakistana, ki se je de facto otresel vpliva Islamabada, je vse od zrušitve talibanskega režima v Afganistanu leta 2001 oporišče talibanov in drugih islamskih skrajnežev, v večini pripadnikov ravno paštunskih plemen. Zvezna pakistanska vojska si ni nikoli upala resneje nastopiti proti skrajnežem na plemenskih območjih, saj se je bala ljudske vstaje na samostojnost zelo občutljivih plemen.
Plemena ne marajo skrajnega islama
Toda redka medijska poročila, ki pridejo iz tega legla
pakistanskega terorizma, pričajo, da so se tesne vezi med domačimi paštunskimi plemeni in
pretežno afganistanskimi talibani začele krhati. Prejšnji teden se je v mestu Gwalerai zbralo okoli
4.000 plemenskih voditeljev na kriznem sestanku. Njihov sklep je bil jasen:
"Dovolj je talibanskega vsiljevanja skrajnih načel!" Plemenski veljaki so se odločili, da
naj dekleta spet obiskujejo šole, kar so talibani prepovedali. Osnovali so skupno plemensko milico,
na talibane pa naslovili poziv, naj do nedelje zapustijo območje.
V nedeljo, ko se je ultimat iztekel, se je zgodil prvi večji oboroženi spopad med dotedanjimi zavezniki. Pripadniki talibanov so namreč ugrabili 80 plemenskih veljakov, ki so jih plemenske milice nato poskušale osvoboditi, pri tem pa je na obeh straneh padlo več deset ljudi. Incident bo nedvomno paštunska plemena še bolj odvrnil od talibanov.
V ozadju Američani z iraškim modelom?
Zastavlja se vprašanje, ali se je klin med talibane in pakistanska paštunska plemena, ki niso
privržena skrajnim islamskim načelom, zasadil sam ali pa mu je pri tem kdo pomagal. Znano je
namreč, da je Američanom uspelo z istim principom urediti razmere v nemirnih sunitskih predelih
Iraka. V skladu z maksimo "Deli in vladaj" so zasejali seme spora med sprva povezana
domača sunitska plemena in tuje Al Kaidine borce. Plemenom, ki so se odločila za boj proti Al
Kaidi, so ponudili razne bonitete. Za ocene, ali podobno politiko izvajajo tudi v Pakistanu, je še
prezgodaj.
Kot opozarjajo analitiki, se bodo pakistanska plemena le stežka učinkovito uprla skrajnežem, saj je njihova oborožitev zelo pomanjkljiva. Res je, da pakistanska vlada plemena zalaga z orožjem v majhnih količinah, saj se po mnenju analitikov boji, da bi njihova moč sicer preveč narasla. Nemara bi bila najučinkovitejša pomoč tista, ki bi bila namenjena izobraževalnim in socialnim programom – na plemenskih območjih je pismenost le 17-odstotna, samo trije odstotki šoloobveznih deklet obiskujejo šolo –, toda za kaj takega obubožana država, kjer so redukcije elektrike na dnevnem redu, nima resursov.