Januarja je Roel Marien na svojem Facebook profilu objavil sporočilo: "Išče se: Ledvica živega darovalca; čakalna doba presega tri leta, zato poskušam po tej poti. Najboljša bi bila krvna skupina A-, darovalec naj bi bil star med 18 in 45 let." Objavi je dodal še sliko s svojima dvema hčerkama.

V štirih tednih se mu je javilo že osem oseb, ki bi bili pripravljeni darovati ledvico, piše nemški Spiegel. Potem ko so darovalci opravili nekaj zdravniških preizkusov, se je Marien z enim dogovoril za darovanje. Za bolnika pa je nastopila nova težava: zdravniki v Belgiji so operacijo zavrnili.

Leta 2014 je na ledvico čakalo 77 ljudi

V Sloveniji čakalna doba za ledvico obsega približno eno leto. "Presaditev ledvic, za katero bi se posamezniki zmenili prek Facebooka, v Sloveniji ne bi bila možna, saj to tudi ni v skladu z zakoni,“ opozarja direktorica Slovenija Transplanta Danica Avsec. Sicer se družbena omrežja vedno bolj vključuje v spodbujanje k darovanju organov po smrti, a t.i. "samaritsko darovanje“ je z zakonom prepovedano. "Živi darovalci so lahko le sorodniki,"“ pojasnuje Avsec.

Čakalna doba za ledvico je v Sloveniji razmeroma kratka. V Nemčiji bolniki na ledvico čakajo med štirimi in šestimi leti, na ledvico pa čaka okoli 8000 ljudi.

Nepravično in nevarno

Belgijski bolnik Marien je razočaran nad zdravniki, ki so zavrnili operacijo, sedaj vsak teden spet hodi na dializo. Pravi, da slabe vesti ne bi imel, ker bi preskočil čakajoče na čakalni listi. Prav čakajoči pa so bili razlog za zavrnitev operacije.

Direktor univerzitetne klinike v Leuvnu, kjer se naj bi zgodila presaditev, Johan van Eldere je zaskrbljen, da bi vedno več ljudi želelo organe dobiti prek družbenih omrežij. "Na dolgi rok lahko uporaba družbenih omrežij v namen pridobivanja organov oživela trgovino z organi, tega si ne želimo," se boji van Eldere. Pridobivanje ledvice na ta način pa se mu zdi predvsem nepravično do drugih čakajočih: "Nekdo, ki se prek družbenih omrežij dobro promovira in je zelo aktiven, bo imel večjo možnost dobiti želeni organ. Drugi, ki čakajo že dlje, pa bodo ostali brez."

Nizozemski zdravniki niso imeli zadržkov

Nizozemec Erardo Kea se je že leta 2014 trudil prek družbenih omrežij najti darovalca za ledvico. Tudi v njegovem primeru se je javilo več posameznikov. Kea se je za presaditev zmenil z žensko, ki jo je spoznal prek Facebooka. Univerzitetna klinika v Amsterdamu presaditvi ni nasprotovala. V sporočilu za javnost je tedaj zapisala, da za njih ni važno kako sta se Kea in darovalka spoznala: "Bolniki, ki sami najdejo darovalce, vseeno ali med sorodniki ali na Facebooku, se ne vpišejo na čakalni seznam. Tako skrajšajo čakalno dobo za druge čakajoče.“

Še vedno pa ostaja odprtih veliko etičnih vprašanj. Belgijski zdravnik je iskanje po družbenih omrežjih opisal kot mentaliteto po vzorcu "kdor najglasneje kriči, bo tudi prvi dobil". Kdor bo imel boljše fotografije in vzbudil več sočutja bo uspešnejši pri iskanju darovalca in kdor ljudem ne bo simpatičen bo ostal brez.