Razmere so trenutno najbolj napete na polotoku Krim, kjer živijo pretežno Rusi. Proruski protestniki namreč vse glasneje zahtevajo priključitev k Rusiji.

Proruski poslanci regionalnega parlamenta na Krimu so danes odločili, da bodo 25. maja izvedli referendum o statusu tega ukrajinskega polotoka. Poleg tega so odstavili regionalno vlado, ki je podprla novo začasno vlado v Kijevu.

Zavzeli parlament

Okoli 50 članov rusko govoreče uporniške skupine je zavzelo poslopji regionalnega parlamenta in vlade v prestolnici ukrajinske avtonomne republike Krim Simferopol in na njiju izobesilo ruski zastavi. V zgradbo so vstopili tako, da so s streli polomili steklena vrata, pri čemer pa ni bil nihče poškodovan.

Poslopji vlade in parlamenta je po zavzetju obkolila policija. Enote notranjega ministrstva in policisti so v stanju pripravljenosti, je sporočil začasni notranji minister Arsen Avakov.

"Ponoči smo gradili barikade, da bi zavarovali parlament. Nato je prišel mlad Rus s pištolo ... legli smo na tla, priteklo jih je še več. Prišlo je do streljanja in okoli 50 jih je šlo skozi okno v stavbo," je za Reuters dogajanje opisal Leonid Khazanov. "Še vedno so tu ... Nato je prišla policija, delovali so prestrašeno. Vprašal sem jih (oborožene moške), kaj želijo in rekli so, 'sprejemati lastne odločitve, ne da nam Kijev ukazuje,'" je dejal Khazanov.

Ruska vojska v pripravljenosti

Večina prebivalcev krimske republike, ki zavzema večji del polotoka Krim, je etničnih Rusov, v pristanišču Sevastopol pa je oporišče ruske črnomorske flote.

Po ukazu predsednika Vladimirja Putina so ruske enote na zahodu in v osrednjem delu države včeraj opravile vojaške vaje. Aktivirali so tudi letalsko floto. Lovci že patruljirajo ob rusko-ukrajinski meji. "Trenutno so v stanju visoke pripravljenosti, letalske sile v zahodni vojaški regiji so odšle v vojaške baze," so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva.

V vajah danes sodeluje 150.000 vojakov, 880 tankov in 90 letal. Po napovedih ruskega obrambnega ministrstva pa bodo na območje napotili dodatna bojna letala. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen pravi, da jih je Rusija o vojaških vajah obvestila in sporočila, da nimajo nobene povezave z dogajanjem v Ukrajini.

Rusko zunanje ministrstvo je "glede izjav, da je Rusija kršila dogovore o ruski črnomorski floti" zagotovilo, da flota "v sedanjih težkih razmerah strogo izvaja dogovore". Dodali so, da je bil "premik nekaterih oklepnih vozil flote v skladu z dogovori in da ni bila potrebna odobritev".

Na Krim poslal nekdanjega boksarja

Putin je sicer na Krim poslal več slavnih političnih odposlancev, da bi podprli ruskogovoreče prebivalce, med drugim tudi nekdanjega boksarja Nikolaia Valueva, olimpijsko prvakinjo, nekdanjo umetnostno drsalko Irino Rodnino, in Valentino Tereškovo, prvo žensko, ki je poletela v vesolje. Kot piše Focus, so se na glavnem trgu v prestolnici pridružili demonstrantom.

Vsak premik bo zanje napad

Ukrajina je medtem sporočila, da bo morebitne premike ruske vojske na omenjenem območju razumela kot napad. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo ruskega odposlanca v Kijevu in zahtevalo takojšnjo vzpostavitev pogovorov z Moskvo.

"Apeliram tudi na vojaško vodstvo ruske flote v Črnem morju ... Vsak vojaški premik, še posebej z orožjem, čez meje baze bomo razumeli kot vojaško agresijo," je dejal predsednik Oleksander Turčinov.

Turčinov je policiji na Krimu naročil, naj zaščiti ljudi in kaznuje tiste, ki so danes zasedli republiško parlament in vlado ter na poslopjih izobesili rusko zastavo. Ljudi je pozval k miru in poudaril, da bodo vse zasedbe poslopij obravnavali kot zločine proti državi in kot take sankcionirali.

Oglasilo se je tudi rusko zunanje ministrstvo in Zahod posvarilo pred "provokativnimi izjavami" in ga pozval, naj upošteva "suverenost Ukrajine".

"Zelo nevarna igra"

"To je drastičen korak in opozarjam tiste, ki so to storili, in tiste, ki so jim to dovolili, ker tako se začnejo konflikti v regiji. To je zelo nevarna igra," je zavzetje stavbe komentiral poljski zunanji minister Radoslav Sikorski.

Zaradi zaostrovanja so zaskrbljeni tudi v Nemčiji. "Najpomembneje je, da se izognemo razpadu Ukrajine," je dejala nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen.

Ključni izzivi, ki po mnenju evropskih poslancev čakajo Ukrajino, so izgradnja konstruktivnega dialoga med političnimi silami, ohranitev ozemeljske celovitosti, boj proti endemični korupciji ter priprava svobodnih in poštenih volitev. Ukrajinci se morajo izogniti "lovu na čarovnice" in ne popustiti "duhu maščevanja", opozarja resolucija, v kateri Evropski parlament poziva k nujni finančni pomoči Ukrajini in uvedbi usmerjenih sankcij proti odgovornim za nasilje med protivladnimi protesti v tej državi.

Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je dejal, da budno spremlja ruske vojaške vaje ob ukrajinski meji. "Pričakujem, da bo Rusija transparentna pri teh aktivnostih. Pozivam jih, naj ne povlečejo potez, ki bi si jih lahko narobe razlagali ali bi lahko privedli do napačne ocene v tem zelo občutljivem času, času velike napetosti," je Hagel dejal na Natovi tiskovni konferenci.

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen pa je pozval Rusijo, naj ne stori ničesar, kar bi lahko pripeljalo do napetosti ali nesporazumov. Kot je dejal v izjavi pred začetkom srečanja Komisije Nato-Ukrajina v Bruslju, je zaradi zadnjih dogodkov na Krimu izjemno zaskrbljen.

Boj za Rdečo Nico

Na stavbi parlamenta avtonomne republike Krim že od nekdaj plapolata dve zastavi, rumeno-modra ukrajinska in bela z rdečo in modro črto, ki predstavlja Krim. Na polotoku živi dva milijona ljudi, od teh je kar 60 odstotkov Rusov, ki spremljajo ruski televizijski program, podpirajo Janukoviča in zato niso odobravali demonstracij v Kijevu.

Sedemindvajset tisoč kvadratnih metrov velik polotok ob Črnem morju ima svoj parlament, svojo ustavo in svojo vlado, formalno pa spada k Ukrajini. Leta 1783 je Katarina Velika Krim priključila Rusiji. Zaradi milega podnebja in lepih plaž so Krimu rekli tudi Rdeča Nica. Tam so med drugim počitnikovali Maxim Gorki, Alexander Puškin in Vladimir Majakovski.

Med drugo svetovno vojno so glavno mesto Krima zavzeli Nemci. Adolf Hitler in Benito Mussolini sta na polotok namerava preseliti Južnotirolčane, a do tega ni prišlo. Leta 1954 so Krim priključili Ukrajini.

Po razpadu Sovjetske zveze je Kijev le s težavo preprečil referendum o neodvisnosti Krima. Razglasili so jo za avtonomno republiko. Njena struktura je še vedno zelo zapletena. Sevastopol, največje mesto na Krimu, na primer ni v pristojnosti Krima, ampak Kijeva.

Od konca 18. stoletja je na polotoku oporišče ruske črnomorske flote. Junukovič je pogodbo z Rusijo leta 2012 podaljšal, tako da lahko tam ostanejo do leta 2042.