Prvič po 24. februarju, ko je Vladimir Putin napovedal posebno operacijo v Ukrajini, naj bi ruski predsednik nagovoril državljane. Po več kot dveh urah čakanja na nagovor so iz Kremlja sporočili, da je nagovor prestavljen na sredo, a ni jasno zakaj. Forbes Russia navaja dva vira iz administracije, ki naj bi dejala, da bodo nagovor prenašali, "ko se zbudijo na daljnem vzhodu".  

Tema nagovora sicer ni znana, a se samih od sebe ponuja kar nekaj možnosti. Rusija naj bi pripravljala nov zakon, v katerem naj bi bila omenjena "mobilizacija" in "vojno stanje". Analitiki pričakujejo, da bo govoril tudi o napovedanih referendumih. Na ruski državni televiziji naj bi že prikazovali številke, po katerih naj bi okoli 90 odstotkov prebivalcev regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson glasovalo za priključitev Rusiji.

Po tem, ko je Ukrajina v zadnjem obdobju osvobodila večja območja na severovzhodu države, so proruski uradniki na vzhodu in jugu države sporočili, da želijo čim prej izpeljati glasovanje o priključitvi Rusiji. Glasovanje naj bi se začelo še ta teden, navaja BBC. Proruske oblasti v Donecku in Lugansku sta sporočili, da bodo glasovanje izpeljali med 23 in 27. septembrom. Podobno glasovanje naj bi izpeljali tudi v Zaporožju in Hersonu. 

Podobno glasovanje je Rusija izpeljala tudi leta 2014, ko si je priključila Krim. Pričakovati je bilo, da se bo Rusija podobne taktike poslužila tudi na letos zavzetih območjih. V primeru spopadov na tem območju bi lahko v Kremlju trdili, da sile Nata napadajo Rusijo. 

Dmitrij Medvedjev je dejal, da bi glasovanje v Lugansku in Donecku bilo nepovratno dejanje, ki ga po spremembah ustave ne bi mogel spremeniti noben prihodnji voditelj Rusije, noben uradnik. 

Ukrajinska stran je medtem napovedala, bodo "rešili rusko vprašanje". "Grožnjo je mogoče odpraviti le s silo," je na Telegramu zapisal vodja predsednikovega urada Andrij Jermak. 

Obsodbe prihajajo z vseh strani

V ZDA in Nemčiji so napovedane referendume obsodili in napovedali, da ne bodo sprejeli njihovih rezultatov. "Ti referendumi so žalitev načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, na katerih temelji mednarodni sistem," je izjavil svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je opozoril, da gre za nov poskus stopnjevanja vojne v Ukrajini. Mednarodno javnost je pozval, naj obsodi očitno kršitev mednarodnega prava.  

Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da je "vse to le poskus imperialistične agresije". Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v ostrem odzivu dejala: "Nikoli ne bomo priznali poskusa Rusije, da bi legitimirala svojo nezakonito in brutalno okupacijo ukrajinskih ozemelj. Poskus spreminjanja ukrajinskih meja je popolnoma nesprejemljiv in pomeni očitno kršitev Ustanovne listine ZN ter ukrajinske neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti."

Francoski predsednik Emmanuel Macron je načrtovane referendume označil za "parodijo" in "cinizem". "Če ideja o referendumu v DOnbasu ne bi bila tako tragična, bi bila smešna," njegov odziv povzema Reuters. 

Erdogan: Mir v Ukrajini odvisen od ruske vrnitve zasedenega ozemlja

Foto: Profimedia Recep Tayyip Erdogan V kolikor je cilj v Ukrajini trajen mir, bi Rusija Ukrajini morala vrniti zasedeno ozemlje, je v ponedeljkovem pogovoru za ameriško televizijo PBS dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. "Če želimo vzpostaviti mir v Ukrajini, je seveda zelo pomembna vrnitev zasedenega ozemlja. To je tisto, kar se pričakuje," je izjavil turški predsednik in dodal, da bi morala Moskva "zakonitim lastnikom" med drugim vrniti tudi polotok Krim, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ankara namreč ne priznava ruske priključitve Krima leta 2014 in je že večkrat poudarila spoštovanje suverenosti Ukrajine. Kljub temu vzdržuje tesne odnose tako s Kijevom kot z Moskvo. Med drugim je sprtima stranema julija pomagala doseči dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč.

Vendar pa je Erdogan v zadnjem času v številnih izjavah jasno stopil na stran ruskega predsednika Vladimirja Putina in Zahod obtožil provokacij Rusije. Konec minulega tedna je med drugim dejal, da se želi Turčija - sicer članica Nata - pridružiti Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO), katere največji članici sta Kitajska in Rusija.

Dogovor o izmenjavi zapornikov

V pogovoru za ameriško televizijo PBS je Erdogan dejal tudi, da sta se Kijev in Moskva dogovorila o izmenjavi 200 zapornikov, kar naj bi bila ena največjih izmenjav ujetnikov od začetka vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Turški predsednik je to sporočil po pogovorih s Putinom prejšnji teden ob robu regionalnega vrha v Uzbekistanu.

Erdogan ob tem ni navedel podrobnosti glede izmenjave, je pa ljudi, ki naj bi bili izmenjani, označil za talce. "Dvesto talcev bo izmenjanih na podlagi dogovora med stranema. Mislim, da bo to pomemben korak naprej," je dejal. Dodal je, da sta imela z ruskim predsednikom "zelo obsežne pogovore" ter da se mu zdi, da je Putin pripravljen vojno "čim prej končati", navaja AFP.

"To je bil moj vtis, saj so stvari, ki se trenutno odvijajo, precej problematične," je še izjavil Erdogan, ki je na večkrat zastavljeno vprašanje, ali bi moral Putin odgovarjati za napad na Ukrajino, odgovoril, da ni nobene koristi od tega, da se postavljamo na eno ali drugo stran, temveč moramo "poiskati rešitev, ki bo zadovoljila vse vpletene".

dezurni@styria-media.si