Evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko
Benita Ferrero-Waldner je omenila možnost, da bi se pogovori o tem začeli na
prihodnjem vrhu EU-Rusija, ki naj bi bil po napovedih maja prihodnje leto. Poljska je namreč zaradi
ruskega embarga, uvedenega novembra pred dvema letoma, vložila veto na začetek pogajanj o novem
partnerstvu z Rusijo. To, bolj zavezujoče partnerstvo bi nadomestilo sedanji sporazum, ki se izteče
decembra. Če nobena stran ne bo odstopila od sedanjega sporazuma, se bo ta samodejno obnavljal
vsako leto, do dogovora o novem partnerstvu.
Novo partnerstvo, ki naj bi zahtevalo dolgotrajna pogajanja, naj bi vključevalo pomemben
energetski dogovor, ki naj bi Evropi zagotavljal zanesljivo dobavo energije in evropskim podjetjem
olajšal dostop na ruski trg. Rusija pa naj bi zahtevala več vlaganj v evropske mreže za
distribucijo energije in dobrodošlico energetskemu velikanu Gazpromu.
Sklenjen "jeklen" sporazum
Rusija in EU sta danes v Mafri tudi podpisali trgovinski sporazum za izdelke iz
jekla. Kot so sporočili v Bruslju, sta se strani dogovorili za kvote za nekatere izdelke iz jekla
za leti 2007 in 2008, dogovor pa bo nadomestil ukrepe unije, ki so v veljavi od januarja. Kvote so
zvišali z 2,4 milijona ton v letu 2006 na 2,9 milijona ton letos in dobre tri milijone ton v letu
2008, med drugim tudi zaradi širitve unije na novi članici Romunijo in Bolgarijo. "
Sporazum je dokaz, da sta EU in Rusija sposobni sklepati posle na konstruktiven način, čeprav v
javnosti prevladuje povsem drugačen vtis. Kadar sta obe strani pragmatični, dosežemo velik
napredek," je ob podpisu dokumenta dejal evropski komisar za trgovino
Peter Mandelson.
Predsedujoči EU, portugalski zunanji minister Jose Socrates pa je medtem sporočil, da je Rusija dopustila, da v državo med za 2. december napovedanimi parlamentarnimi volitvami v državo pridejo opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. "To je zares dobra novica," je bil zadovoljen Socrates.
Protiraketni ščit spominja na Kubo
Putin je ameriško namero o postavitvi protiraketnega ščita v vzhodni Evropi primerjal s kubansko raketno krizo leta 1962. Po njegovrm mnenju je trenutna situacija podobna tisti, ko je Rusija na Kubi nameščala svoje izstrelke, kar je privedlo do kubanske krize. "Za nas je situacija tehnološko zelo podobna, saj se na naših mejah ustvarjajo grožnje, uperjene proti Rusiji," je povedal Putin. Po njegovih besedah se lahko za to, da danes nimamo kubanske krize, zahvalimo spremenjenim odnosom med Rusijo, ZDA in Evropsko unijo.
Za skupno varovanje človekovih pravic
Na srečanju se niso mogli izogniti niti stanju človekovih pravic v Rusiji, saj Zahod sicer doma priljubljenega Putina obtožuje, da je z avtoritativno politiko povsem omejil svobodo govora v državi. Tudi organizaciji za varovanje človekovih pravic Human Rights Watch in Amnesty International sta Bruselj pozvali, naj odkrito in odločno opozori Kremelj na slabšanje stanja svobode v Rusiji. Putin je sicer kritike zavrnil kot neutemeljene, a je na srečanju predlagal, da bi Rusija z EU ustanovila skupni inštitut za človekove pravice, ki bi se ukvarajal s pravico do svobode govora in pravicami prisljencev.
Tokratni vrh je bilo zadnje tovrstno srečanje za Putina, ki mu prihodnje leto poteče že drugi predsedniški mandat. Ruski predsednik je bil po navedbah dpa zadovoljen z vrhom, čeprav je nekaj vprašanj ostalo odprtih. " Normalno je, da se mnenja razhajajo ," je dejal in pohvalil prijateljsko ozračje, v katerem je potekalo srečanje.