To mejno vprašanje je bilo jedro spora v odnosih med državama že dobrih 40 let. Sporno območje je namreč bogato nahajališče nafte in zemeljskega plina.

"Današnji dogovor rešuje več kot le mejno črto na morju. Gre namreč za vzpostavitev in ohranjanje dobrososedskih odnosov," je pogovorih z Dmitrijem Medvedjevom povedal Jens Stoltenberg.

Zadovoljstvo nad doseženim dogovorom, katerega podrobnosti za zdaj niso znane, je izrazil tudi Medvedjev. Dejal je, da je vesel, da sta s Stoltenbergom rešila ta problem: "Če problemov ne rešujemo, se v odnosih zmeraj pojavljajo trenja, ki povzročajo določene napetosti.". Omenjeno območje naj bi si sicer na podlagi pomorskega prava razdelili bolj ali manj enakovredno.

V spor glede nadzora nad 176.000 kvadratnih kilometrov velikim območjem sta se že leta 1970 zapletli Norveška in tedanja Sovjetska zveza, ki sta tam začeli širiti ekonomske cone. Gre za območje v Barentsovem morju, sicer bogato nahajališče naravnih virov. V njem naj bilo za več kot 90 milijard sodov nafte, tam pa naj bi se nahajalo tudi 30 odstotkov še neodkritih zalog zemeljskega plina na svetu.

Rusija in Norveška imata sicer odprto tudi vprašanje glede nadzora na območju Severnega tečaja, prav tako bofatem nahajališču naravnih virov. A tukaj se za svoj kos pogače potegujejo še ZDA, Kanada in Danska.