Najnovejši zaplet med Rusijo na eni strani in ZDA ter EU na drugi je bil zasejan z rusko vojaško akcijo v Gruziji, vzkalil pa je v sredo, ko je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev priznal neodvisnost upornih gruzijskih republik Južne Osetije in Abhazije, s čimer je razjezil Zahod, ki prisega na ozemeljsko celovitost Gruzije. Dan po ruskem priznanju je francoski zunanji minister Bernard Kouchner, trenutno predsedujoči Evropskemu svetu za zunanje zadeve, povedal, da EU razmišlja o uvedbi sankcij proti Rusiji.
Nasprotujoče si informacije |
"Kremeljski oblastniki so nam sporočili, naj bomo od ponedeljka pripravljeni na nižje dobave nafte v EU," je britanski časnik navedel nekega uslužbenca korporacije Lukoil. Agencija Reuters je nasprotno navajala predstavnika Lukoila, ki je izjavil, da podjetje ni prejelo nobenega ukaza Kremlja o redukciji dobav. |
EU se je zloglasnih napovedi očitno prestrašila, saj je neimenovani francoski diplomat agenciji Reuters povedal, da "še ni napočil čas za sankcije".
Naftna diplomacija
Če bi se Rusija res odločila za korak omejevanja dobav nafte, to ne bi bilo
nič novega. V preteklosti je v dobro doseganja geostrateških ciljev že omejevala dobavo nafte
in plina različnim državam in vse skupaj opravičila z domnevnimi tehničnimi okvarami.
Nazadnje je za običajno količino dobavljene nafte prikrajšala Češko. Potem ko je ta država julija z ZDA podpisala dogovor o namestitvi protiraketne obrambe, ji je Rusija za 40 odstotkov znižala dobavo nafte, ki poteka prek naftovoda Družba. Uradno je do redukcije prišlo zaradi tehničnih motenj. Maja 2007 je podoben ukrep doletel Estonijo. V tem primeru zaradi odstranitve spomenika padlim rdečearmejcem med drugo svetovno vojno, ki so ga iz središča prestolnice Talin prestavili na mestno pokopališče.
Brez neposredne grožnje za Slovenijo
Če bi Rusija EU res privila naftno pipico, Slovenije to ne bi prizadelo, je za
zurnal24.si povedal
Sandi Salkič, predstavnik našega največjega trgovca z naftnimi derivati Petrola.
"Petrol surove nafte ne kupuje ne od Rusije ne kje drugje, saj nima svoje rafinerije. Mi
kupujemo samo končne proizvode iz nafte, in sicer večinoma pri rafinerijah sredozemskega
bazena, s katerimi imamo sklenjene dolgoročne pogodbe o dobavi," pravi Salkič, ki sicer
priznava, da rafinerije sredozemskega bazena predelujejo tudi rusko nafto. V precej manjši meri se
Slovenija oskrbuje tudi v črnomorskem bazenu.
Zato pa bi redukcija naftne dobave prizadela države severno od nas, ki neposredno od Rusije kupujejo surovo nafto, ki priteče po naftovodu Prijateljstvo, je dodal naš sogovornik.
Z identičnim vprašanjem smo se obrnili še na družbo OMV Slovenija, a je bila njihova služba za stike z javnostmi nedosegljiva.