Prebivalci Krima izbirajo med dvema možnostima: "ali podpirate ponovno združitev Krimskega polotoka z Rusijo kot del Ruske federacije ali podpirate obnovitev ustave iz leta 1992 in status Krimskega polotoka kot dela Ukrajine." Obe prinašata večji ruski vpliv.

Rezultat določen vnaprej 

Podporniki evromajdanske revoucije so referendum odločili za farso. Menijo, da je nelegitimen, neustaven in nesvoboden ter da je rezultat določen že vnaprej. Večina naj bi glasovala za priključitev k Ruski federaciji. Glasovanje spremljajo le ruski opazovalci. Ukrajinski mediji poročajo o nepravilnostih glede glasovnic. Natisnili naj bi jih bistveno več, kot je volivcev, na volišča pa naj ne bili povabljeni niti vsi volilni upravičenci. Kijev in Zahod sta že napovedala, da rezultata referenduma ne bosta priznala.

Tatari, ki predstavljajo 12 odstotkov krimskega prebivalstva, so napovedali, da se referenduma ne bodo udeležili. Podobno namero so izrazili tudi nekateri Ukrajinci.  

Na Krim že nekaj dni ne prihajajo ukrajinski časopisi, blokirane pa so tudi ukrajinske televizijske postaje. V Simferopolu od včeraj naprej na bakomatih ni mogoče dvigovati denarja, ker ga je zmanjkalo. Že pred tem pa je bilo dvigovanje gotovine na Krimu omejeno, saj se ljudje zaradi politične nestabilnosti, ki bi lahko vplivala na bančni sistem, bojijo za svoje prihranke. 

Za nemire krivijo ruske plačance

V Harkovu sta v noči na soboto v spopadih umrla dva človeka. Ukrajinci so prepričani, da so v Donetsku in Harkovu nedavne spopade zanetili plačanci, ki naj bi prišli iz Rusije. "Moja starša sta zelo zaskrbljena, saj nihče ne ve, kaj se bo zgodilo," je dejala Alisa Ruban iz Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta na meji z Rusijo. "Harkov je Ukrajina, vedno je bil in vedno bo," je v središču mesta dejal 24-letni natakar Jura Stanislavič in ozmerjal Putina ter zakričal: "Krim je Ukrajina". Za danes pa so bili v Harkovu napovedani novi protesti, vendar so lokalne oblasti začasno prepovedale javno združevanje.