"Novembrski sporazum je predvideval 17,5 milijarde evrov financiranja, a sedaj smo na 23 milijardah evrov," je dejal tiskovni predstavnik vlade Hristos Stilianides. "Kdo je odgovoren in kako smo prišli do te točke? Prejšnjo vlado je bilo strah prevzeti odgovornost za težave države," je še dejal.

Ciper bo tako moral najti dodatnih šest milijard evrov, potem ko je v predhodnem dogovoru, sklenjenem z mednarodnimi posojilodajalci 25. marca, že pristal na lastni prispevek v višini sedmih milijard evrov. Takrat je obljubil tudi drastično prestrukturiranje bančnega sektorja, dvig davkov, zmanjšanje javnega sektorja in privatizacijo nekaterih podjetij v državni lasti.

Stilianides je komentiral novo oceno finančnih potreb Cipra, o kateri bodo v Dublinu od petka razpravljali finančni ministri območja z evrom. Ocena, katere kopijo je pridobila francoska tiskovna agencija AFP, ocenjuje, da bi Ciper v okviru triletnega programa potreboval 23 milijard evrov. V to številko so všteta sredstva za dokapitalizacijo bančnega sektorja in poplačilo finančnih obveznosti.

V skladu z marčnim dogovorom bodo sicer propadlo banko Laiki zaprli, njen zdravi del pa prenesli na Bank of Cyprus. Tisti komitenti, ki so v Bank of Cyprus imeli več kot 100.000 evrov, bi po prvih ocenah lahko v reševanje prisilno prispevali do 60 odstotkov svojega denarja. V skladu z novejšimi ocenami pa bi lahko bil ta odstotek še precej višji.

Na drugi strani pa tisti, ki so imeli več kot 100.000 evrov na bančnih računih v banki Laiki, nobenih svojih prihrankov nad to mejo verjetno ne bodo videli več let. Cipru bodo z denarjem pomagale države z evrom in Mednarodni denarni sklad (IMF).