"Če bi obstajala jasna pravila varnostnega, ne korporativnega značaja, in bi jih tudi spoštovali, bi bil položaj v Fukušimi danes že pod nadzorom," je prepričan Robert Golob,  bivši državni sekretar za energetiko, danes predsednik uprave Gen-I. "Zaposleni so nekaj časa precej pogumno delali na tem, da bi rešili reaktorje, in odlagali zalivanje z morsko vodo, ki avtomatično pripelje do taljenja sredice in uničenja reaktorjev."

Če bi začeli hladiti prej, bi se bilo po Golobovih besedah skoraj gotovo mogoče izogniti eksplozijam in verjetno do radioaktivnih izpustov sploh ne bi prišlo. "Škoda je sicer milijardna, ampak bi bila, če bi ukrepe sprejeli takoj, bistveno manjša od trajne kontaminacije, ki smo ji izpostavljeni zdaj."

Nihče ne ve, kakšne bodo posledice
Današnja glavna dilema je po prepričanju Goloba vprašanje, kaj pomeni Fukušima za jedrsko prihodnost sveta. "Danes nihče zares ne ve, kakšne bodo dejansko posledice izpustov z vidika trajne kontaminacije ozemlja," pravi in dodaja: "Pokazalo se bo, koliko je človek po jedrski katastrofi dejansko sposoben omejiti njene posledice."

Prepričan je, da bi morali na nadnacionalni ravni vzpostaviti sistem, po katerem bi takoj po nesrečah, ki se jim ni mogoče izogniti in so nepredvidljive, hitro ukrepali in minimalizirali škodo. "V ključnem trenutku, enem, dveh ali treh dneh, ko je mogoče narediti največ, bi morali dobesedno ugasniti kakršnekoli pravice upravljanja z elektrarno s strani korporacij, ki jim je dobiček glavna maksima."

Varnost pred interesi korporacije
Uprave za jedrsko varnost so po njegovih besedah običajno zelo šibke in pod političnim pritiskom, zato bi morala Evropa imeti institucijo na nadnacionalni ravni, ki bi v kritičnih trenutkih prevzela nadzor nad vsemi varnostnimi mehanizmi po nesreči. "Le tako bi se bilo mogoče izogniti pristranskosti, in če bi bilo treba, v uri ali dveh sprejeti finančno zelo boleč ukrep."

Jedrska energija je sicer po njegovih besedah realnost vsaj še za prihodnjih štirideset let. "Dokler ni bilo podnebnih sprememb, smo še lahko rekli, da bo fosilna energetika še nekaj časa zadovoljevala energetske potrebe," pravi in poudarja, da se danes veliko upov polaga na elektrifikacijo prometa, ki bo potrebe po elektriki še povečala.

Nove elektrarne bolj varne
"Obstajajo projekcije, da bi čez 30 ali 40 let že znali narediti tak tehnološki preboj v obnovljivih virih, ki bi bil cenovno ugoden, ta vmesni čas je nekako treba preživeti," pravi. Do takrat bo jedrska energija najcenejša in najugodnejša za spopad s podnebnimi spremembami. "Pametneje bi bilo, da bi ves svet zamenjal park jedrskih elektrarn z zastarelo tehnologijo in jih nadomestil z novimi, varnejšimi."