Svetla izjema je bil kongresnik iz Teksasa
Ron Paul, ki si s Clintonovo ni dal opravka, prav tako pa je edini naravnost
dejal, da je bila vojna proti Iraku napaka, ker ZDA ne bi smele sprožati osvajalskih vojn, za kar
si je celo prislužil aplavz občinstva. Vsi preostali kandidati so trdili, da je bila odločitev za
vojno proti Iraku pravilna.
Senator iz Arizone
John McCain je dejal, da je bil na začetku edini, ki je zahteval spremembo
strategije s povečanjem števila vojakov in zdaj naj bi se pokazalo, da to deluje in ZDA naj bi v
Iraku zmagovale. McCain je trdil, da je treba v Iraku vztrajati do končne zmage in opozoril, da bi
Hillary Clinton rada mahala z belo zastavo in prepustila zmago teroristom Al
Kaide.
Nekdanji guverner Massachusettsa
Mitt Romney je trdil, da bi vsi demokrati na čelu s Clintonovo najraje pobegnili
iz Iraka ne glede na posledice, on pa bo vztrajal do samega konca, ki ga ni definiral. Nekdanji
župan New Yorka
Rudy Giuliani je kot vedno ob vsaki omembi svoje
"modre" politike izpostavil
"napačno" Clintonove.
Kongresnik iz Ohia Dennis Kucinich se je letos malce prej odločil, da bo odnehal s potegovanjem za osvojitev predsedniške nominacije demokratske stranke kot pa pred štirimi leti. Za časopis iz Clevelanda Plain Dealer je dejal, da bo v petek naznanil svoj odstop.
Kucinich je pred štirimi leti vztrajal skoraj do demokratske konvencije in tudi letos bi bilo verjetno podobno, če mu je ne bi zagodel strankarski kolega slovenskega rodu. Mestni svetnik Clevelanda Joe Cimperman se je odločil, da bo poskušal Kucinicha spodnesti na volitvah v zvezni kongres in je sprožil prepričljivo kampanjo. Med drugim se je odpravil s kamero posnet prazno Kucinichevo pisarno, da volivcem pokaže, da njihov kongresnik zapravlja čas za kampanjo, v kateri nima nobenih možnosti za uspeh, namesto, da bi opravljal delo, za katero so ga poslali v Washington.