Razlog ni varnost, ampak vzgoja mladih

Foto: Profimedia
Foto: Profimedias
Večina Hrvatov podpira obvezno služenje vojaškega roka. A razlog ni varnostni, temveč vidijo vojaško urjenje predvsem kot "potrebno obliko vzgoje" in "priprave na življenje", mlado generacijo pa kot "medlo, brez delovnih navad in discipline".
Oglej si celoten članek

Pisali smo že, da razmišlja Hrvaška po desetih letih o vnovični uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, potem ko so leta 2008 ukinili naborniški sistem. Uradnega predloga še ni, a vlada, posebej minister za obrambo Damir Krstičević, o tem resno razpravlja.

PREBERITE ŠE: 


Premier Andrej Plenković je dejal, da bi radi na ta način približali Oborožene sile Republike Hrvaške mladim ljudem. Kako o tem razmišljajo Hrvati, je za hrvaški RTL preverila agencija za javnomnenjske raziskave Promocijaplus. 

Več kot polovica jih je za obvezno služenje

Raziskava je pokazala, da se z vračanjem rednega služenja vojaškega roka strinja nekaj več kot 54 odstotkov hrvaških državljanov. A razlog niso spremenjene varnostne razmere na Balkanu in v svetu, temveč vojaško urjenje vidijo predvsem kot "potrebno obliko vzgoje" in "priprave na življenje"

Avtorji raziskave pravijo, da je iz takšnih odgovorov mogoče sklepati, da na Hrvaškem vidijo mlado generacijo kot "medlo, brez delovnih navad in discipline".

Foto: Profimedia Hrvaška vojska Drago in neprednostno

Anketiranci, ki so glasovali proti predlogu, menijo, da gre za preveč drag projekt, ki v sedanji situaciji ne more biti prednosten. Ocenili so tudi, da je profesionalna vojska boljša rešitev ter da je Hrvaška varna zaradi članstva v Natu. Nekaj jih tudi nasprotuje militarizaciji družbe. 

Večina nasprotnikov meni, da gre za preveč drag projekt, ki v sedanji situaciji ni prednosten. Ocenili so, da je profesionalna vojska boljša rešitev ter da je Hrvaška varna zaradi članstva v zvezi Nato. Nekaj odstotkov vprašanih pa je tudi prepričanih, da bi šlo za militarizacijo družbe.

Hrvaška vlada je potrdila, daje vnovično uvajanje rednega služenja vojaškega roka predlog v okviru nove strategije nacionalne varnosti, ki jo pripravljajo zaradi spremenjenih geopolitičnih in regionalnih okoliščin, predvsem zaradi migrantske krize in terorističnih groženj.

Vodilni politiki niso bili v vojski

Zanimivo je, da predsednik vlade, ki želi sedaj ponovno uvesti obvezno služenje, sam ni bil v vojski. V njegovem kabinetu so pojasnili, da je bil Andrej Plenkovič oproščen služenja vojaškega roka iz zdravstvenih razlogov, zaradi prirojene anemije".

Vojaškega roka ni služil tudi predsednik hrvaškega sabora Božo Petrov. Prav tako je bil oproščen iz zdravstvenih razlogov, zaradi težav z vidom. Iz istih razlogov je bil služenja oproščen tudi pravosodni minister Ante Šprlje

Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Davor Ivo Stier ga ni služil zato, ker je bil rojen v Argentini, je pa v vojski bil minister za obrambo Damir Krstičević, ki ima status vojnega veterana.

Naborniški sistem ukinjen 2008

Hrvaški mediji so minuli teden poročali, da bi redno služenje vojaškega roka trajalo med tremi in štirimi tedni, obvezno pa bi bilo za vse moške državljane, medtem ko bi se dekleta vojski lahko priključile prostovoljno. 

Hrvaška je imela naborniški sistem vse do leta 2008, ko je Hrvaška postala članice zveze nata. Tega leta prvič niso vpoklicali novih nabornikov. 

dezurni@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 10

  • 14:23 8. Februar 2017.

    mevža mevžasta.... zlezi mamici pod krilo.

  • 12:22 8. Februar 2017.

    znanje o samoobrambi ne more škodit, za domovino je pa tudi treba kaj naredit, čeprav so nas tako zelo, zelo …

  • 05:44 8. Februar 2017.

    branit se treba aba,take kot ti vojska naredi iz tebe možakarja ,zdaj si pa kar si

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.