Finančne težave v regiji so povzročile strah glede prihodnosti Evrope kot političnega projekta. Kriza zaupanja se kaže v ekonomiji, skrbi za prihodnost, dvomu v evropsko gospodarsko povezovanje, v prostocarinski sistem in v evro. A kljub vsemu se države evroobmočja ne želijo vrniti k prejšnji valuti.

To je pokazala anketa raziskovalnega centra Pew. Raziskavo so od sredine aprila do sredine maja izvajali v osmih državah v Evropski uniji, med njimi jih je bilo pet iz evroobmočja. V vsaki državi so anketirali najmanj tisoč prebivalcev.

Grčija: odpoved evru 55 odstotni padec dohodka

V Grčiji želi na primer 71 odstotkov anketirancev obdržati evro, nasprotno si 23 odstotkov nazaj želi drahmo. Malo manj kot polovica anketiranih Grkov sicer meni, da je evro dobra valuta, 26 pa, da ni.

Te ugotovitve so pomembne, saj mnogi analitiki splošne volitve 17. junija vidijo kot referendum o valuti, so še zapisali na msnbc.com.

Sicer pa bi imel izstop Grčije iz območja evra pogubne posledice za življenjski standard prebivalcev te močno zadolžene države, učinek na brezposelnost in inflacijo pa bi pomenil pravo moro, v današnjem poročilu ugotavlja največja grška banka National Bank of Greece, poroča STA.

Po oceni banke bi odpoved evru pomenila vsaj 55-odstotni padec dohodka na prebivalca.

Če bi država znova uvedla nekdanjo nacionalno valuto drahmo, pa bi ta v primerjavi z evrom po oceni National Bank of Greece izgubila 65 odstotkov. To bi imelo uničujoče posledice na banke in tudi samo državo, ki so v tujini zadolžene v evrih.

Italijani, Nemci, Čehi pa ...

V Italiji, ki ima v evroobmočju drugo največjo zadolženost, 44 odstotkov anketiranih meni, da je bila uvedba evra dobra stvar. Dva od petih anketiranih si sicer želita, da bi se lira kot valuta spet uvedla. Proti je 52 odstotkov.

Evro pa si na primer želi obdržati dve tretjini Nemcev.

Britanci, Čehi in Poljaki menijo, da so se odločili dobro, ko niso vstopili v območje evra.