Prvič, odkar je Vladimir Putin konec leta 1999 postal premier in se zavihtel na politični vrh Rusije, se v 1,2-milijonski ruski vojski kažejo znaki upora, poroča portal Daily Telegraph. V Kremlju je bojda zavladal preplah, saj naj bi čedalje več uslužbencev, tudi visokih oficirjev, vzpostavljalo stik z opozicijskimi strankami.

V vojski naj bi se ustvaril razcep med taborom, ki podpira predsednika Dmitrija Medvedjeva, in taborom, ki je na strani premierja Putina. Slednji naj bi veliko podpore izgubil z najavo vladne reforme, s katero bi rusko vojsko prilagodili "aktualnim izzivom" in število častnikov skrčili kar za 20.000. Na seznamu žrtev čistk naj bi se znašlo tudi 200 generalov in 15.000 polkovnikov.

Putin, ki se zaveda izrednega pomena naklonjenosti vojske, ki je skupaj s starimi obveščevalnimi kadri sovjetske obveščevalne službe KGB hrbtenica njegove moči, zato poskuša vojsko prepričati, da je pravi avtor sporne reforme obrambni minister Anatolij Serdjukov, vendar mu to ne uspeva preveč.

"Obdobje, ko je Putin za vse slabo lahko obtožil vse razen sebe, je mimo," je za DT dejal neimenovani polkovnik in dodal, da so "ljudje nezadovoljni s Serdjukovom, a tudi s Putinom".

V ozadju zbliževanja oficirskega kadra in opozicije pa ni samo osovraženi reformni načrt, ampak tudi splošno katastrofalno stanje v vojski. Pred kratkim so v enem od oporišč ruske mornarice razglasili izredne razmere in v bazo prepeljali več zdravnikov. Ti so pri skupno 1000 v bazi nastanjenih vojakih določili 123 primerov hipotermije ali pljučnice. Podobnih zgodb naj bi bilo še veliko.

Težave z nafto in rubljem
Še bolj kot porajajoči se upor v vojski pa je za Putina nevarno splošno stanje gospodarstva. To je v zadnjem obdobju utrpelo huda udarca. Najprej je Rusijo zaradi vojne z Gruzijo avgusta lani zajel beg tujega kapitala, nato pa so jo udarile še padajoče cene energentov, fundamentalnega stebra ruske ekonomije. Od novembra lani je rubelj nasproti evru in dolarju izgubil kar tretjino vrednosti. Padec bi bil še hujši, če ne bi centralna banka od septembra v stabilnost valute vložila kar 200 milijard dolarjev ali tretjino vseh državnih rezerv. Analitiki se bojijo, da utegne država postati žrtev špekulantov, ki stavijo na nadaljnji padec vrednosti valute.