V Odesi na jugu Ukrajine je več sto proruskih skrajnežev s čeladami na glavah in palicami v rokah napadalo zborovanje kakih 1500 prokijevskih protestnikov. Policija je posredovala, da bi preprečila nasilje, ki je zahtevalo več deset ranjenih na obeh straneh. Tri osebe so umrle.

Popoldne pa je v sindikalnem objektu v Odesi zaradi nemirov izbruhnil požar, ki je bil usoden za 38 ljudi, je sporočila ukrajinska policija. Po navedbah ministrstva je večina umrla zaradi zadušitve, nekateri pa so skočili skozi okno in umrli zaradi poškodb. Uradnih podatkov o povzročitelju požiga in o identiteti žrtev še ni. Po poročanju lokalnih medijev naj bi bili v času požara v stavbi proruski aktivisti.

Odesa, ki ima okoli milijon prebivalcev, je bila doslej obvarovana pred nemiri, ki pretresajo vzhod države. Mesto leži na meji z Moldavijo, kjer leži samooklicana Pridnestrska republika, v kateri so od leta 1992 nameščene ruske sile.

Vedno manj možnosti za mir

Ukrajinska ofenziva proti proruskim separatistom na vzhodu države je zadala zadnji udarec upanju za uresničitev ženevskega dogovora o zmanjšanju napetosti v Ukrajini, je danes dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, Dmitri Peskov.

"Medtem ko si Rusija prizadeva za zmanjšanje napetosti in rešitev konflikta, je režim v Kijevu nad mirna civilna naselja poslal zračne sile in začel s povračilnimi ukrepi, s tem pa uničil zadnje upanje za uresničitev ženevskega dogovora," je dejal Dmitri Peskov.

Ženevski dogovor, ki so ga zunanji ministri ZDA, EU, Ukrajine in Rusije dosegli 17. aprila, pravi, da se morajo vse strani vzdržati nasilja, proruski separatisti odložiti orožje in se umakniti iz zasedenih zgradb, v zameno pa bodo deležni amnestije.

Ruski premier Dmitri Medvedjev pa je oblasti v Kijevu pozval, naj prenehajo s pobijanjem ukrajinskih civilistov. Uporaba nasilja proti lastnim državljanom je znak "kriminalne nemoči," je zapisal na Facebooku.

Posebni odposlanec na vzhodu Ukrajine

Po navedbah Peskova je Vladimir Putin na vzhod Ukrajine poslal posebnega odposlanca Vladimirja Lukina, ki bo sodeloval v pogajanjih za izpustitev opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki jih v mestu Slavjansk že teden dni zadržujejo proruski separatisti.

Ob tem je Peskov izrazil zaskrbljenost, da Lukin in ruski novinarji delujejo na konfliktnem območju. "Zahtevamo, da se sprejmejo ukrepi za zagotovitev njihove varnosti," je dejal. Moskva je medtem Ovse pozvala k pomoči pri zaustavitvi ofenzive ukrajinske vojske v mestu Slavjansk, ki je od sredine aprila v rokah separatistov.

Vzpostavili stik z vodstvom Ovseja

"Vzpostavili smo v stik z vodstvom Ovseja glede ofenzive ukrajinskih oboroženih sil in zahtevali ukrepanje za zaustavitev povračilnih ukrepov," je dejal predstavnik Rusije pri Ovseju Andrej Kelin. Kot je pojasnil Kelin, so zahtevo predali generalnemu sekretarju Ovseja Lambertu Zannieru in predsedujočemu Ovseju, švicarskemu zunanjemu ministru Didierju Burkhalterju.

Vodja proruskih separatistov v Donecku Denis Pušilin je sicer danes dejal, da je napad na Slavjansk "preložil izpustitev" opazovalcev Ovseja. Odločitev o njihovi izpustitvi sicer še niso sprejeli, je dejal.

V Slavjansku vroče

Vojaško operacijo na Slavjansk je ukrajinska vojska sprožila danes. V spopadih sta bila po podatkih Kijeva sestreljena dva ukrajinska helikopterja, pri čemer sta bila ubita dva vojaka.

Začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov pa je sporočil, da je bilo v operaciji ubitih mnogo proruskih separtistov, mnogo pa tudi ranjenih. Med ranjenimi je tudi sedem ukrajinskih vojakov.

Dodal je še, da so ukrajinske sile zasedle vse nadzorne točke in položaje separatistov okoli mesta, ki so ga povsem obkolili. "Napad na teroriste se nadaljuje," je dodal, a priznal, da operacija ne napreduje tako hitro, kot bi si želeli, saj poteka v gosto poseljenih območjih. Proruske separatiste je obtožil, da se skrivajo za civilisti in da streljajo iz stanovanjskih poslopij.

Separatisti v Slavjansku so sicer sporočili, da so bili v spopadih ubiti trije proruski uporniki in dva civilista.

Po poročanju Bilda pa naj bi bilo več mrtvih na obeh straneh. Pred stavbo regionalne vlade v Slavjansku se je zbralo več sto ljudi, ki so kot živi ščit branili proruske separatiste.

Varnostni svet blokiran

Današnja izredna seja Varnostnega sveta (VS) ZN, ki jo je zaradi ukrajinske ofenzive na proruske upornike zahteval ruski veleposlanik Vitalij Čurkin, se je v skladu s pričakovanji končala brez ukrepanja in hkrati s predvidljivimi obtožbami med Rusijo in zahodnimi članicami omenjenega organa ZN.

Na današnjem 13. zasedanju o Ukrajini je Čurkin zahod obtožil dvojnih standardov, ker so nekdanjega predsednika Ukrajine, proruskega Viktorja Janukoviča, pozivali k zadržanosti med soočenjem s protesti. Sedaj protestirajo proruski uporniki, zahod pa ne zahteva konca vojaškega nasilja proti njim.

Britanski veleposlanik Mark Lyall Grant je zavrnil Čurkinove trditve o mirnih protestnikih in spomnil, da mirni protestniki ne bi mogli sestreliti dveh ukrajinskih vojaških helikopterjev, kot se je to zgodilo danes med operacijami proti separatistom na vzhodu Ukrajine.

Čurkin je svaril pred katastrofo, če teroristi in skrajni desničarji iz Kijeva ne bodo zaustavljeni. Omenil je tudi, da so prestregli komunikacije ukrajinske vojske, med katerimi ukaze izdajajo tudi tujci.

Francoz Gerard Araud je Čurkinu na to trditev odvrnil, naj se neha smešiti. Rusijo je obtožil, da je nad Ukrajino spustila tolpe nasilnežev in Kijev postavila pred izbiro o kapitulaciji ali razdelitvi države.

Američanka Samantha Power pa je Rusijo obtožila širjenja dezinformacij o ukrajinski operaciji, sklic izredne seje Varnostnega sveta pa za cinično sprenevedanje, ker je Rusija glavni vzrok vse nestabilnosti v Ukrajini.