Zakon, ki mu nasprotuje celo kremeljski varuh človekovih pravic, dovoljuje oblastem, da prepovejo delovanje tujim skupinam civilne družbe, ki jih vidijo kot "grožnjo ruskim obrambnim sposobnostim ali ustavnim temeljem". Ruske državljane, ki sodelujejo z njimi, lahko obsodijo na visoke denarne kazni in zapor do šest let.

Organizacije za človekove pravice so že obsodile zakon. Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International ga je označila kot zadnje poglavje v napadu na nevladne organizacije, katerega cilj je zadušitev svobode govora.

Kritiki tudi opozarjajo, da nedoločnost zakona, po katerem lahko državni tožilec tuje nevladne organizacije označi za nezaželene mimo sodišča, privede do tega, da bi se uradniki lahko lotili tudi tujih podjetij v Rusiji.

Zaskrbljeni tudi v tujini

Zaradi uveljavitve zakona so danes že izrazile zaskrbljenost ZDA. Skrbi jih, da bo zakon "dodatno omejil delovanje civilne družbe v Rusiji in da pomeni nov primer naraščajočega zatiranja neodvisnih glasov ter nameren korak za izolacijo Rusov od sveta," je dejala tiskovna predstavnica State Departmenta Marie Harf.

Evropska unija je v odzivu zakon označila kot "zaskrbljujoč korak v vrsti omejitev civilne družbe, neodvisnih medijev in politične opozicije" v Rusiji. Tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini, Maja Kocijančič je ob tem v izjavi še ocenila, da bo zakon omejil svobodo govora in medijev ter pluralizem mnenj, poroča AFP.

Ruske oblasti so z omejevanjem civilne družbe začele leta 2012, potem ko je Putin med množičnimi protesti zmagal in dobil že tretji zaporedni mandat.

Poslanec Aleksander Tarnavski, eden od avtorjev zakona, je AFP povedal, da gre za povračilni ukrep zaradi sankcij proti ruskim podjetjem, ki jih je uvedel Zahod zaradi vloge Moskve v ukrajinski krizi. "Tako kot so nekatera ruska podjetja nezaželena v Evropi in ZDA, tako je tudi Rusija odločila, da lahko reče, da so nekatera ameriška in evropska podjetja nezaželena v Rusiji," je pojasnil.