Ruski predsednik Vladimir Putin bi lahko v prihodnjih dneh napovedal novo mobilizacijo rezervistov za vojno v Ukrajini, menijo strokovnjaki raziskovalnega Inštituta za preučevanje vojne (ISW). Do napovedi bi lahko prišlo že danes v Sankt Peterburgu, kjer se je Putin udeležil slovesnosti ob prekinitvi obleganja nemške vojske januarja 1944.

Ukrajinske in zahodne obveščevalne službe so že večkrat opozorile na možnost nove mobilizacije sredi januarja, navaja ISW, ki je ob sklicevanju na ruske blogerje prav tako izjavil, da bi lahko Putin invazijo v Ukrajini uradno razglasil za vojno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Moskva sicer invazijo na Ukrajino še vedno označuje kot posebno vojaško operacijo, medtem ko je uporaba izraza vojna prepovedana v skladu z rusko kazensko zakonodajo.

V sklopu prve mobilizacije je Moskva lani vpoklicala 300.000 rezervistov, ruske oblasti pa so takrat poudarile, da bi v prihodnje morebitno dodatno povečanje ruskih enot temeljilo zgolj na prostovoljcih in profesionalnih vojakih ter ne na mobilizaciji rezervistov.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je medtem v torek naznanil prestrukturiranje vojske, da bi lahko ugodil zahtevi Kremlja po povečanju števila ruskih vojakov. Putin je namreč tik pred novim letom napovedal, da se bo število ruskih vojakov v prihodnje povečalo z 1,15 milijona na 1,5 milijona.

Nato: Putin se pripravlja na dolgo vojno

Zveza Nato je prepričana, da se ruska invazija na Ukrajino ne bo končala kmalu in da se ruski predsednik Vladimir Putin pripravlja na dolgo vojno, je danes ob začetku dvodnevnega zasedanja vojaškega odbora Nata dejal namestnik generalnega sekretarja Nata Mircea Geoana. Hkrati je ponovil, da bodo Ukrajino še naprej podpirali, dokler bo to potrebno.

Rusija je mobilizirala že več kot 200.000 rezervistov, okrepila svojo vojaško proizvodnjo in pridobiva dodatno orožje od avtoritarnih režimov, kot je Iran, je dejal Geoana. Ob tem je priznal, da bo letošnje leto težko, a da bodo Ukrajino vseeno podpirali, dokler bo to potrebno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Prepričan je, da bodo članice za okrepitev zmogljivosti Nata morale povišati proračunske izdatke za obrambo, razširiti proizvodnjo orožja in streliva ter bolje izkoristiti nove tehnologije, kot je umetna inteligenca.

Cilj zveze Nato glede proračunskih izdatkov za obrambo v višini dveh odstotkov BDP, ki je bil določen pred skoraj desetletjem, se sedaj vse bolj obravnava kot spodnja meja. Številne članice pa si prizadevajo, da bi na naslednjem rednem vrhu julija postavili nove cilje.

Na srečanju najvišjega vojaškega organa Nata bodo do četrtka med drugim obravnavali krepitev vzhodnega krila zavezništva in vojaške razmere v Ukrajini. Srečanja so se udeležili načelniki generalštabov držav članic.

dezurni@styria-media.si