Barack Obama je uvedel prepoved izdajanja vizumov omenjenim predstavnikom, podpisal pa je tudi izvršilni ukaz, ki dovoljuje sankcije proti posameznikom in entitetam, "ki spodkopavajo demokratične procese ali institucije" ali izvajajo "oblast nad katerimkoli delom Ukrajine brez dovoljenja ukrajinske vlade v Kijevu".

Več podrobnosti o tem, na koga konkretno naj bi se sankcije nanašale, sporočilo iz Bele hiše ne navaja. Dodaja pa, da bi Washington lahko sprejel še dodatne ukrepe, če se bo položaj v Ukrajini poslabševal.

Ameriški predsednik je tudi opozoril, da bi bil referendum o priključitvi Krima Rusiji v nasprotju z ukrajinsko ustavo in mednarodnim pravom.

EU zagrozila s hujšimi sankcijami

Vrh EU se je danes dogovoril za tristopenjsko ukrepanje v odnosih z Rusijo. Sprejel je politično odločitev o takojšnji zamrznitvi pogovorov o vizumski liberalizaciji ter zagrozil, da bo unija, če se Rusija ne bo odzvala na pozive k diplomatskim pogovorom z Ukrajino in umiritvi razmer, ukrepala tudi z drugimi sankcijami.

Janukoviču zamrznili premoženje

Evropska unija je sicer danes že zamrznila premoženje strmoglavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča in še 17 drugih visokih ukrajinskih predstavnikov, med drugim premoženje nekdanjega premierja, notranjega ministra in generalnega tožilca. Zamrznitev, ki velja na ozemlju EU, so utemeljili s sumom kršitve človekovih pravic in zlorabe državnega denarja.

Premiki so se zgodili tudi v mestu Donetsk. Proruski protestniki so bili prisiljeni zapustiti poslopje regionalne vlade, po podatkih policije so dva aretirali. Znova so izobesili ukrajinsko zastavo.

Krim na poti v Rusijo

Krimski parlament je glasoval za priključitev k Rusiji. V regiji pa bodo 16. marca izvedli referendum o "statusu". Po poročanju RAI se bo referendumsko vprašanje glasilo, ali želijo prebivalci Krima ostati del Ukrajine ali se želijo pridružiti Rusiji.

"Referendum nelegitimen"

Odločitev krimskega parlamenta o marčevskem referendumu o priključitvi Krima Rusiji je "nelegitimna", pa je danes poudaril ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk. "Krim je bil, je in bo del Ukrajine," je izpostavil in pozval rusko vlado, naj ne podpira separatistov. V primeru zaostrovanja razmer se bo Ukrajina odzvala, je še opozoril.

Najbolj je sicer v Bruslju odjeknil Jacenjukov poziv ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj podre zid ustrahovanja. "Predsednik Putin, gospod Putin, podrite ta zid, zid ustrahovanja in vojaške agresije. Zgradimo novo vrsto odnosa med Ukrajino in Rusijo. Pripravljeni smo sodelovati, nismo pa se pripravljeni predati in biti podrejeni Rusiji," se glasi Jacenjukov odmev znanega poziva k zrušenju berlinskega zidu.

"Podrite ta zid," je namreč junija 1987 pozval ameriški predsednik Ronald Reagan voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova v govoru ob berlinskem zidu pred Brandenburškimi vrati.

"Ali je Rusija nevarna? Rusija ni prijateljska, kot ste verjetno opazili. To, da so ruski škornji in tanki na našem ozemlju, je v 21. stoletju nesprejemljivo (...). Kaj se dogaja z globalno varnostjo? A se nam meša?" se je vprašal ukrajinski premier. "Kdo ve, kje se bo to ustavilo. Verjetno nekje v bližini meje Ukrajine in EU," je dodal.

Ukrajina po njegovih besedah še vedno verjame v mirno rešitev, kljub številnim provokacijam Rusije. A v primeru zaostrovanja bosta ukrajinski parlament in vojska ravnala v skladu z ustavo. "Pripravljeni smo zaščititi svojo državo," je dejal in izpostavil zavedanje glede ogromne razlike med rusko in ukrajinsko vojsko. "Imamo manj orožja. Nimamo jedrske bombe. Imamo pa duh revolucije in svobode," je poudaril.

Timošenkova in Kličko nabirata evropsko podporo

Ukrajinska opozicijska voditelja Julija Timošenko in Vitalij Kličko sta se v Dublinu udeležila kongresa Evropske ljudske stranke (EPP) in pozvala k odločnejšim dejanjem Evrope. "Mi smo Evropejci" in ne le geografsko, tudi mentalno, je dejal Kličko. Timošenkova pa je pozvala še k ukrepanju proti Rusiji. "Putin bo šel tako daleč, kolikor mu bo Zahod pustil," je izjavila in dodala: "Prosim, branite Ukrajino, da bomo lahko imeli svobodno državo. Tu gre za preživetje naše male demokracije."

Putinova fikcija

Ameriški State Department pa je seznam stališč ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za plod domišljije oziroma fikcijo brez podlage v dejstvih. Kot fikcijske so označili Putinove trditve, da Rusija le ščiti svoje vojaške objekte na Krimu, da imajo vsa dejanja Rusije temelj v sporazumu o prijateljstvu z Ukrajino iz leta 1997, da grozijo Rusom v Ukrajini, da je Janukovič še vedno legitimen predsednik Ukrajine.