Petinpetdesetletna Christine Lagarde ni le prva ženska na čelu ene osrednjih mednarodnih finančnih ustanov, ampak je tudi prva direktorica, ki po izobrazbi ni ekonomistka, ampak pravnica.

Nasledila bo Dominiqua Strauss-Kahna, ki se je moral posloviti zaradi obtožb o spolnem napadu na sobarico, zato bo imela pomembno nalogo finančni instituciji povrniti ugled. Poleg tega jo kot ena osrednjih zadolžitev čaka reševanje grške dolžniške krize.

S podporo EU, ZDA, rastočih trgov, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, je premagala edinega protikandidata, predsednika mehiške centralne banke Augustina Carstena.

Odbor izvršnih direktorjev IMF je ob odločitvi za njeno imenovanje minuli teden dejal, da sta oba kandidata visoko usposobljena za položaj, vendar so se "s konsenzom" odločili za Lagardovo.

Francozinja je ob kandidaturi napovedala, da bo izboljšala odzivnost sklada na potrebe revnih držav in utrdila nadzor svetovnih ekonomij za odvračanje bodočih kriz.

V zameno za njihovo podporo jim je Lagardova morala obljubiti, da se bo proces reform 187-članskega sklada nadaljeval v smeri povečanja njihovega vpliva v organizaciji.