Grški premier Aleksis Cipras je na državni televiziji včeraj zvečer volivce in volivke pozval, naj na nedeljskem referendumu zavrnejo predlog posojilodajalcev, kar bi Grčiji dalo boljše izhodišče za nadaljna pogajanja.

Grčiji se sicer danes izteče evrski program finančne pomoči državi, obenem tudi rok za plačilo junijskih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v višini okoli 1,6 milijarde evrov.

Današnji rok so Grčija, države upnice in institucije posojilodajalcev lovile v intenzivnih pogajanjih v minulih tednih. Vendar pa do dogovora glede podaljšanja programa pomoči ni prišlo, evroskupina pa je po grški zavrnitvi zadnjega predloga posojilodajalcev, ki ji je sledil nepričakovani razpis referenduma o predlogu upnikov, Atenam odrekla tudi željo po kratkotrajnem podaljšanju programa.

Napovedali, da ne bodo plačali

Država bo tako ostala brez zaščite evrskih partneric in je s tem na robu plačilne nesposobnosti. Danes mora plačati okoli 1,6 milijarde evrov obveznosti do IMF, a tega po ponedeljkovih navedbah grške vlade ne bo storila. Država se bo tako pridružila skupini držav, v kateri so Zimbabve, Sudan in Somalija, ki imajo neporavnane obveznosti do sklada. Takojšnjih posledic za grško plačilno sposobnost še ne bo, a država do nadaljnjega ne bo imela dostopa do sredstev IMF.

Grčijo v naslednjih tednih čaka še kar nekaj velikih finančnih obveznosti do Evropske centralne banke in imetnikov zakladnih menic. Že 10. julija mora odplačati za dve milijardi evrov glavnic, 20. julija pa še za štiri milijarde. Naslednje veliko zapadlo izplačilo je za skupno 3,4 milijarde glavnic in obresti 20. avgusta.

V rokah politike in volivcev

Foto: EPA Vrsta pred bankomati v Grčiji Usoda Grčije je trenutno v rokah politike in pa tudi grških volivcev. Ti bodo 5. julija odločali o tem, ali sprejmejo ponudbo posojilodajalcev ali ne. Evropski politiki referendum označujejo kot izbiro med evrom in drahmo. Upanje na pozitivni razplet in končni dogovor med Grčijo in upniki še ostaja, takšni so tudi pozivi iz vse Evrope.

Grki medtem ne morejo do svojih prihrankov v bankah, saj te ostajajo zaprte. Prav tako so omejeni dviganje gotovine na bankomatih in transakcije v tujino. Negotovost in strah v državi sta velika, nadaljnji potek dogodkov pa nejasen.

Obama pozval k pogajanjem

Ameriški predsednik Barack Obama je v ponedeljek po telefonu govoril s francoskim kolegom Francoisom Hollandom in britanskim premierjem Davidom Cameronom o grški krizi, pri čemer se je zavzel za ponoven zagon pogajanj o paketu reform ter finančni pomoči, da Grčija ostane v območju evra.

ZDA po besedah ekonomista pri ameriški centralni banki Egona Zakrajška na dogajanje v zvezi z Grčijo gledajo z zaskrbljenostjo. Čeprav gre pričakovati, da ne bo imelo velikih ekonomskih vplivov, je zaskrbljujoče zaradi vprašanja politične stabilnosti EU in obstoja evra. "Situacija v Grčiji ni evropska situacija, to je globalna situacija, ki jo je treba razčistiti," je dejal. Ocenjuje, da je pri grški krizi "še nekaj prostora za kompromis z obeh strani" in upa, da bodo nazadnje prevladale "hladne in pametne glave" ter se bo našla pot iz teh razmer.

Velika tveganja za evro

Glede razpleta krize pričakuje, da bo grška vlada po referendumu podpisala nekakšen sporazum. Dogovor bo po njegovih besedah na začetku najbrž kratkoročen, v njegovem okviru pa bodo iskali bolj dolgoročno rešitev. Za območje evra po njegovem mnenju sicer obstajajo velika tveganja, ki bodo imela v primeru, da se uresničijo, zelo negativne posledice.