V Franciji so vse bližje odpravi prispevka za javno radiotelevizijo, ki ga mora zdaj plačevati vsako gospodinjstvo s televizijo. Njegovo odpravo je že v kampanji pred predsedniškimi volitvami obljubljal francoski predsednik Emmanuel Macron, očitno pa ima podporo tudi v obeh domovih francoskega parlamenta.

Po narodni skupščini je namreč odpravi naročnine, ki znaša 138 evrov letno, v noči na danes pritrdil tudi zgornji dom parlamenta, senat. V prvem branju je za novost, ki jo uvajajo v okviru rebalansa proračuna, glasovalo 196 senatorjev, 147 jih je bilo proti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Slovenija RTV kot boksarska vreča za leve in desne politike

Javna radiotelevizija naj bi se v prihodnje financirala iz dela pobranega DDV, senat pa od vlade zahteva, da v prehodnem obdobju do konca leta 2024 pripravi celovito reformo sektorja, vključno z ustreznim sistemom financiranja.

Z obstoječim prispevkom bodo sicer letos zbrali 3,2 milijarde evrov, kar predstavlja levji delež od skupno 3,8 milijarde evrov, kolikor letno skupaj porabijo France Télévisions, Radio France, francosko-nemški Arte in mednarodna kanala France 24 in RFI.

Macron je odpravo obveznega prispevka v predvolilni kampanji obljubljal kot enega od ukrepov za zmanjšanje vse višjih življenjskih stroškov in krepitev kupne moči Francozov. A kritiki svarijo, da bo sprememba financiranja vodila v večje vpletanje vladajoče politike v javne medije in jih destabilizirala.

Foto: Profimedia Francija televizija

Generalni direktor Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Noel Curran je opozoril pred širšimi posledicami in t. i. učinkom domin. Podobne spremembe kot v Franciji namreč načrtuje tudi konservativna britanska vlada in velika verjetnost je, da bodo Parizu in Londonu postopoma sledile tudi druge evropske države.

Pod vprašajem sta tako po njegovem mnenju uveljavljeni model financiranja in posledično sam obstoj javnih medijev v Evropi, še posebej v tistih državah, kjer ti niso tako močni in nimajo tako dolge tradicije kot v Franciji in Veliki Britaniji.