Ameriški podpredsednik Joseph Biden je v torek izjavil, da ni nobenega doma, da je za pokol s kemičnim orožjem 21. avgusta v predmestju Damaska odgovorna vlada sirskega predsednika Bašarja al Asada. Predsednik Barack Obama ni rekel še ničesar, v torek pa je nadaljeval posvetovanja z zavezniki.

Biden je bil v torek doslej najvišji predstavnik administracije, ki je za napad, v katerem naj bi umrlo 355 ljudi, naravnost obtožil al Asadov režim. Državni sekretar John Kerry je v ponedeljek dejal, da obstaja le malo dvoma o tem, da bi bil za napad odgovoren kdo drug kot režim. ZDA se z nekaterimi zavezniškimi državami pripravljajo na omejen vojaški poseg, ki ne bo namenjen zamenjavi režima ali pomoči upornikom, ampak le kaznovanju zaradi uporabe kemičnega orožja.

Napad brez odobritve ZN dvomljiv

Nobenega dvoma ni, da ZDA pred napadom ne bodo šle v Varnostni svet Združenih narodov (ZN) po zeleno luč, saj bi to al Asadova zaveznica Rusija blokirala. Vendar pa Rusija ne more preprečiti napada, če se Washington zanj odloči. Zunanji minister Sergej Lavrov lahko le opozarja pred katastrofalnimi posledicami in pravi, da napad ne bo končal državljanske vojne, ampak bo položaj le poslabšal, kot se je to zgodilo v primerih zahodnega posredovanja v Iraku ali Libiji.

Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je med obiskom v Bruneju v torek za BBC zagotovil, da so ameriške sile pripravljene na vojaško akcijo, ko bo to ukazal Obama, in imajo v vzhodnem Sredozemlju štiri raketne rušilce. "Francija je pripravljena kaznovati tiste, ki so sprejeli grozljivo odločitev za plinski napad na nedolžne," je v Parizu povedal francoski predsednik Francois Hollande.

Napad brez odobritve Varnostnega sveta ZN bo pravno dvomljiv, kljub trditvam tiskovnega predstavnika Bele hiše Jayja Carneyja, da je uporaba kemičnega orožja v Siriji ogrozila nacionalno varnost ZDA. Kemičnega napada za zdaj še niso potrdili niti preiskovalci ZN pod vodstvom švedskega znanstvenika Akeja Sellstroema, ki so jih v ponedeljek napadli ostrostrelci, v torek pa so zaradi pomanjkanja varnosti nadaljevanje preiskave odložili na danes .

Preiskavo lahko prekine napad ZDA

Preiskovalci ZN za dokončanje svojega dela potrebujejo 14 dni, kar pa lahko hitro prekine napad ZDA. To se najverjetneje ne bo zgodilo pred četrtkom, ko je britanski premier David Cameron sklical zasedanje parlamenta za odločanje o ukrepanju proti Siriji. Pozivi za sklic kongresa, ki je na počitnicah še do 9. septembra, se vrstijo tudi v ZDA. Kongres je leta 1973 sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih, s katero si je pridržal pravico za razglasitev vojne, vendar pa so to predsedniki redno kršili.

Hollande je v pomanjkanju pravne podlage za napad na Sirijo dejal, da se mora mednarodno pravo razvijati s časom in ne sme biti izgovor za to, da se dovolijo množični poboji. Opozoril je na odločitev Generalne skupščine ZN, ki je leta 2005 potrdila koncept odgovornosti za zaščito. To pomeni, da mora svet posredovati, če države niso sposobne zaščititi lastnega prebivalstva.

Za ukrepanje se je v torek zavzela tudi Arabska liga, čeprav k temu ni pozvala Zahoda, ampak Varnostni svet ZN, kjer to ni mogoče zaradi zavezništva med Moskvo in Damaskom. Carney je razložil, da vojaški poseg ne bi pomenil poskusa strmoglavljenja režima ali pomoči upornikom, ki si že dve leti in pol prizadevajo za odstranitev al Asada. Šlo bo le za kazen zaradi uporabe kemičnega orožja.

Od drugih zavezniških držav je "posledice" za kemični napad podprla Nemčija prek zunanjega ministra Guida Westerwelleja, italijanska zunanja ministrica Emma Bonino pa je vojaško akcijo brez dovoljenja Varnostnega sveta zavrnila.