"V imenu policije se opravičujem, da nismo uspeli napadalca hitreje aretirati," je na tiskovni konferenci ob predstavitvi poročila o akciji policije ob napadu julija lani dejal tiskovni predstavnik policije Oystein Maeland. Po navedbah policije bi ob hitrejšem ukrepanju rešili več življenj.

"Vsaka minuta je bila minuta preveč. Težko se je zavedati, da bi lahko rešili življenja, če bi napadalca prej aretirali," je dejal Maeland.

V poročilu 54 priporočil

V poročilu o dogodku, ki so ga predstavili na konferenci, so tudi ugotovili, da policija ob dogodku ni imela dovolj virov za odgovor na tovrsten napad, ki se je zgodil na več lokacijah, je dejal vodja centralne ocenjevalne komisije in nekdanji vodja policije Olav Sonderland.

Poročilo vsebuje 54 priporočil, vključno z "minimalnim številom policijskega osebja", boljšim komunikacijskim sistemom in načini izboljšave usklajevanja policijskih enot.

Poročilo so pripravili po tem, ko so se na Norveškem številni spraševali, če bi lahko policija rešila več življenj v primeru hitrejšega posredovanja med dvojnim napadom Breivika. Slednji je najprej izvedel bombni napad na poslopje norveške vlade, kjer je umrlo osem ljudi, kasneje pa še strelski pohod na pripadnike podmladka laburistov na otoku Utoya, okoli 40 kilometrov iz Osla, kjer je umrlo 69 ljudi.

Prišli bi lahko 16 minut prej

V poročilu so po navedbah Sissel Hammer, vodje policijske enote Nordre Buskerud, kamor spada otok Utoya, ugotovili, da bi policija "v teoriji" lahko na prizorišče prišla 16 minut prej. To bi bilo mogoče, če ne bi bilo komunikacijskih težav in bi bilo na voljo plovilo, je še dejala Hammerjeva.

Po navedbah Sonderlanda so bili vsi klicni centri zasuti s klici in na veliko klicev niso odgovorili. Policija je prejemala tudi nasprotujoča si poročila o več napadalcih na otoku, zato celotno dogajanje ni bilo pregledno. Vodja policije v Oslu Anstein Gjengedal je medtem dejal, da bi informacije o Breiviku lahko prej posredovali naprej, policija pa se je bala, da se bo v Oslu zgodil nov napad.

Norveško tožilstvo je pred tednom dni Breivika formalno obtožilo "terorističnega dejanja" in "naklepnega umora". Glede na te obtožbe Breiviku grozi 21 let zapora, ki bi ga lahko podaljševali, dokler bi veljal za družbi nevarnega. Če ga spoznajo za neprištevnega, pa ga čaka psihiatrična bolnišnica, najverjetneje do konca življenja.