Izhajajoč iz predpostavke, da je tanka meja med človekom in pošastjo, sta Victoria Clark in Melissa Scott, avtorici knjige Večerja diktatorja, zbrali prehranske navade svetovnih diktatorjev.

V knjigi med drugim preberemo, da je Kim Jong II ukazal, da vsako zrno riža, s katerim so mu postregli, ročno preberejo. Ravno tako je imenoval ekipo ljudi, katerih edina naloga je bila ta, kako mu podaljšati življenje s primerno prehrano.

Nicolae Ceausescu je imel to navado, da je na vse državniške obiske hrano nosil s seboj. Tito je bil šokiran ob dejstvu, da romunski diktator odbija njihovo hrano in da v svoje telo vnaša le zelenjavne sokove. Po slamici. Tito je imel po drugi strani najraje tople ocvirke.

Večina diktatorjev je izhajala iz skromnih razmer, bolj ali manj iz vaških okolij, kar je vplivalo tudi na njihove prehranske navade. Ceausescu je tako – preden je prešel na tekočo hrano – najraje jedel golaž, ki so ga v Romuniji pripravljali s celim piščancem v njem, vključujoč tudi kljun in noge.

Portugalski diktator Antonio Salazar je rad jedel sardele, ki so ga spominjale na otroštvo. Preživel ga je v revnih razmerah, dogajalo se je tudi, da si je le eno sardelo moral podeliti s svojim bratom.

V omenjeni knjigi Večerja diktatorja preberemo, da so prebavni sistemi Adolfa Hitlerja, Maa Ce Tunga, Moamerja Gadafija in Benita Mussolinija plačali davek stresnega življenja voditeljev.

Hitler naj trpel zaradi kroničnega napenjanja in vetrov, zaradi česar naj bi prešel na vegetariansko prehrano, Mussolini je bil kronično zaprt, Mao Ce Tung pa je imel po drugi strani izjemno hitro prebavo. Ob enem izmed obiskov pri Stalinu naj bi bil precej razburjen, ker nikjer v Moskvi ni mogel najti stranišča, na katerem bi se lahko izpraznil čepe, kot je to počel doma.

Stalinove večerje so sicer trajale cele ure, bile so bogate z gruzijskimi specialitetami, Nikita Hruščov pa je po drugi strani pil toliko alkohola, da naj bi zaradi tega trpel zaradi inkontinence, še piše BBC.