Množični morilec Anders Behring Breivik si je dal popraviti nos, da bi bil videti bolj "arijski", pudral se je in skrbelo ga je za pričesko, je dejal Breivikov nekdanji prijatelj, prvi od štirih današnjih prič na sojenju. Njihova identiteta je skrita, prav tako na njihovo željo v času pričanja Breivik v dvorani ni navzoč.

Depresija zaradi homoseksualnosti?

Druga priča in Breivikov nekdanji sostanovalec je potrdil pričevanje prvega, da je bil Breivik na začetku običajna in prijetna oseba, le nekoliko egocentrična. Hvalil se je, da je metroseksualec kot David Beckham, začel je uporabljati ličila in prijatelji so začeli misliti, da je mogoče gej.

Potem je postal nekoliko odsoten in je igral računalniške igrice pozno v noč.

Povedal je, da so nekateri njegovi znanci menili, da je depresiven, ker je homoseksualec in tega ne želi razkriti. Izgubil je tisto "življenjsko iskrico", je povedal, in se zaprl v stanovanje, kamor se je leta 2006 preselil k mami na podeželje.

Mesec pred masakrom le o politiki

Ob zadnjem srečanju "je precej govoril o politiki. Trudil sem se, da ne bi preveč poslušal. Bilo je utrujajoče, hkrati pa sem si mislil, da je lepo, da je končno prišel ven," je povedal nekdanji sostanovalec.

"Postal je res čuden"

Prva priča je bil gasilec, ki je pomagal pri odpravljanju posledic bombnega napada v Oslu. Breivik je bil vedno prijazen, je povedal, vedno pozoren in pameten, in preden je leta 2003 odšel v Avstralijo za pet let, ni nikoli govoril proti tujcem in imigrantom. "Rad sem se družil z njim," je dejal. Breivikova odločitev za operacijo nosu, da bi bil videti bolj "arijski", kot so izraz uporabljali nacisti, se mu je zdela "dekadentna".

Pred tem je morilec sicer dejal, da je bila operacija potrebna, potem ko ga je udaril neki Pakistanec, toda priča se ne spomni nobenega takega dogodka. Breivika je opisal tudi kot "zelo strpnega" človeka, ki ni nikoli iskal težav.

Po letu 2008 ga je sicer videval bolj redko, a je "slišal, da piše zbirko del z protiislamistično vsebino. Nisem razumel, od kod to prihaja."

Priznava napad, ne pa tudi kazenske odgovornosti

Breivik sicer priznava napada – 22. julija lani je ustrelil 69 ljudi na otoku Utoya, osem pa jih je umrlo v eksploziji bombe, ki jo je podtaknil v Oslu –, vendar zanika kazensko odgovornost. S sojenjem sicer želijo ugotoviti, ali je 33-letnik duševno zdrav. Če je, bo poslan v zapor, če ne, bo zaprt v psihiatrično ustanovo.

Prvo od dveh nasprotujočih si psiholoških mnenj Breivika ocenjuje kot bolnega paranoičnega shizofrenika in pravno neprištevnega, drugo pa ga je ocenilo za odgovornega za svoja dejanja.

Če bo spoznan za krivega in duševno zdravega, mu grozi do 21 let zapora.