V tem tednu je prišel v javnost primer ugriza naše strupenjače. Kot smo pisali, je med kondicijskim terningom v hribih na Ajdovščino dvjsetletnika ugrizniil modras. S pomladjo in toplejšim vremenom bomo namreč srečevali vse več plazilcev, vključno s kačami in tudi strupenjačami.
“Na območju Slovenije živijo med nestrupenjačami iz družine nestrupenih gožev (Colubridae) tudi tri strupenjače. Vse tri so predstavniki družine gadov (Viperidae),” pojasnjujej poznavalec in ljubitelj kač Aleš Lubej. Pravi, da se rilčasti ali laški gad (Vipera aspis) v Sloveniji pojavlja le izjemoma in sicer le na območju ob meji z Italijo, državo, v kateri je ta vrsta pogosta. Sicer ta vrsta živi tudi v Franciji. Prepoznamo ga po gobčku, ki je ob pogledu s strani koničast. “Tudi vzorec je drugačen, kot pri ostalih evropskih gadih, vključno z ostalima dvema, ki živita pri nas. Namreč, ne tvori neprekinjenega cik- cak vzorca, ampak je pri podvrsti laškega gada, ki jo najdemo pri nas, prekinjen. Sicer poznamo šest podvrst te vrste,” opisuje.
Veljal za izumrlo vrsto
Navadni gad (Vipera berus) živi po vsej Evropi in precejšnjem delu Severne Azije. “Pri nas je med nekaterimi biologi celo veljal za izumrlo vrsto. Vendar se po pričevanju poznavalcev vendarle pojavlja na nekaterih lokacijah,” pravi. V nasprotju z drugimi kačami ima navadni gad specifične lastnosti, ki se od običajnega vedenjsko življenjskega vzorca kač razlikujejo: “Precej bolj od drugih je prilagojen na hladnejše okolje. To je namreč kača, ki živi na najbolj severni zemljepisni širini med vsemi kačami na svetu! Je edina kača, ki živi nad severnim tečajnikom, torej na Skandinaviji.” Pogosti so tudi popolnoma črni primerki. Tako lahko na hladnih območjih vsrkajo več toplote. Zato se po njegovih besedah v nasprotju z ostalimi kačami nikoli ne izpostavlja soncu. “Ko je toplo, se skriva na hladnem pred soncem, ko je hladno, pa se skriva pred hladom. Zato lahko sklepamo, da jih živi med nami precej več, kot predvidevamo,” ocenjuje.
Zanje predstavljamo plenilca
Poudarja, da nobena od evropskih strupenjač, vključno z našimi, ni sposobna ubiti zdravega odraslega človeka. Potencialno so ogroženi le zelo majhni otroci, stari ljudje, alergiki. “Pri zdravem človeku pa je lahko nevaren le ugriz v glavo, ali vrat. Kar pa je praktično nemogoče, saj so vse naše kače živijo na tleh,” pravi. Dodaja, da se vse kače človeka zelo bojijo, saj s svojo velikostjo zanje ne predstaavlja plena, ampak plenilca: “Svet dojemajo popolnoma drugače od nas. Viid je zelo slab, sluha nimajo. Zunanjega in srednjega ušesa, ter sluhovoda nimajo. Imajo pa slušne koščice.” To pomeni, da zvokov, ki se širijo po zraku, ne zaznavajo. Lubej pravi, da po najnovejših teorijah zazanajo le zelo nizke tone. Nižje, kot jih zazna človeško uho.
Zelo dobro pa s trebušnimi ploščicami zaznavajo vibracije, ki se širijo po tleh. Zato človeka začutijo veliko prej, kot jih lahko zagledamo in pred nami zbežijo. “Če pa do srečanja vendarle pride, vedimo, da ne gre za agresivne živali, ki bi prve napadle. Niti v obrambi,” pravi. Svetuje, da kačo pustimo na miru, ne drezamo vanjo in je ne skušamo prijeti. Pustimo jo pri miru in jo le fotografirajmo. “Seveda pa se lahko zgodi nesreča in na kačo stopimo nenamerno. In če do ugriza vendarle pride, ostanimo prisebni! Rano le očistimo, da ne pride do bakterijske okužbe, nad njo napravimo obvezo, da upočasnimo širjenje strupa po telesu in se odpeljimo k zdravniku. Še bolje, če nas pelje kdo drug. Nikoli ne tekajmo, ali hitimo,” svetuje. Dodaja, da se ob pospešenem delovanju srca se tudi strup hitrje širi.
Še enkrat poudarja, da ni v normalnih okoliščinah nobena od evroskih strupenjač smrtno nevarna: “Niti modras, ki velja zaradi velike količine strupa za najnevaarnejšo evropsko kačo. Zadnji smrtni primer v Sloveniji je bila punčka z alergijo in sicer takoj po drugi svetovni vojni.”
Kako deluje strup
Strup vseh evropskih kač je hemotoksičen, deluje na kri, in citotoksičen kar pomeni, da se tkivo okrog ugriza začne razkrajati in prebavljati. Pri plenu kače to pomeni lažjo prebavo v želodcu. Prav to je razloga za močno bolečino in oteklino. Treba pa je vedeti tudi, da ugriz ni nujno strupen. Kajti vsi svetovni gadi imajo, kot najvišje razvite kače, sposobnost nadzirati količino izbrizganega za vsak strupnik posebej. Tako se lahko zgodi, da bo tudi ugriz le opozorilen in popolnoma brez strupa. Seveda pa se moramo paziti tudi ugriza nestrupenjač, opozarja Lubej. Obstaja namreč možnost bakterijske okužbe. Vsi plazilci so prenašalci bakterije salmonele, s katero normalno živijo v simbiozi, za človeka pa lahko predstavlja veliko nevarnost.
Preberite še:
Teden po ugrizu še ne more stopiti na nogo
Kjer so kače, tek ni priporočljiv
anja.scuka@zurnal24.si