Ben Breedlove iz Austina v Teksasu je trikrat ubežal smrti, četrti napad je bil usoden. Umrl je za božič zaradi zastoja srca. 18. decembra je posnel video, v katerem s pomočjo kartic pripoveduje o svojem boju z boleznijo in spoznanjem, da bo umrl mlad. Ker je video v angleškem jeziku, je spodaj prevod.

"Živijo, sem Ben Breedlove. Vse življenje sem imel težave s srcem. HCM, kar je skrajšano za hipertrofija srca. To je zelo resna in nevarna bolezen. Ko sem odraščal, sem spoznaval, kako nevarna je. Zelo sem se bal in sovražim ta občutek. Nikoli se nisem smel ukvarjati s športom, tako kot moji prijatelji. To ni fer, da sem zamudil pomemben del mojega življenja. Upal sem, da bom tak kot vsi ostali. Vendar sem se naučil živeti s tem.

Prvič sem prevaral smrt, ko sem bil star štiri leta. Imel sem nevaren napad. Sladkor mi je padel na 14. Ne spomnim se veliko tega dne. Le ene stvari ne bom nikoli pozabil; peljali so me na vozičku po hodniku. Bili sta dve medicinski sestri in mama. Nad mano se je pojavila svetloba. Nisem razločil, kaj je, ker je bilo tako svetlo. Mami sem rekel: 'Poglej to svetlobo.' in pokazal navzgor. Odgovorila je, da nič ne vidi. Na hodniku niso bile prižgane luči, jaz pa nisem mogel odtrgati pogleda s svetlobe in smejal sem se, nič me ni skrbelo in še naprej sem se smejal … Čutil sem mir, bilo je nepozabno.

Potem je bolezen nekaj časa mirovala, do leta 2007. Zdravniki so se odločili, da je treba nekaj storiti, in leta 2009 so mi vgradili srčni spodbujevalnik. Nisem imel druge izbire. Bil sem žalosten. Poleti leta 2011 sem že drugič prevaral smrt. Odstranili so mi mandlje – rutinska operacija. Mama in sestra sta čakali zunaj, prišel je pastor in jima rekel, da morajo moliti, ker mi je ravnokar zastalo srce in me poskušajo rešiti. In zgodil se je čudež – oživili so me.

Po tem sem poskušal vse pozabiti in se ne bati, dokler ni prišel 6. december 2011 – že tretjič sem prevaral smrt. Bil sem v šoli in imel sem občutek, da bom omedlel, in res sem. Ko sem se zbudil, sem bil na urgenci. Nisem se mogel premakniti, tri minute nisem dihal. Ko ljudje umrejo, možgani še nekaj časa delujejo. Slišal sem zdravnike, da omenjajo, da ne diham, da nimam pulza, da se mi je srce ustavilo. Misli sem si: 'Umiram.' Znašel sem se v beli sobi, prevzel me je občutek miru. Oblečen sem bil v lepo obleko in prav tako moj najljubši raper Kid Cudi. Zakaj je bil samo on tam, še zdaj ne vem. Gledal sem se v ogledalo in pomislil: 'Prekleto dobro sem videti.' Smejal sem se in bil ponosen nase, na vse, kar sem naredil v življenju. Kid Cudi mi je položil roko na rame in zaslišal sem svojo najljubšo pesem. Rekel mi je, pojdi, in nato sem se zbudil in zdravniki so me oživljali.

Nisem želel zapustiti tistega kraja. Žal mi je, da sem se prebudil. Verjamete v angele ali boga? Jaz verjamem."