Koncentracija toplogrednih plinov je lani v ozračju dosegla nove rekordne ravni, danes poroča Svetovna meteorološka organizacija, ki deluje pod okriljem ZN. Gre za pomembno svarilo pred prihajajočo podnebno konferenco COP26. Novo poročilo ZN medtem kaže, da države niso blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma.

Trend se nadaljuje

"Novo leto, nov rekord," je sporočilo za javnost o koncentraciji toplogrednih plinov v ozračju v lanskem letu naslovila Svetovna meteorološka organizacija. Lani se je koncentracija povečala bolj kot v povprečju v obdobju od 2011 do 2020. Trend se nadaljuje leta 2021, so pojasnili strokovnjaki.

Lani je bila koncentracija ogljikovega dioksida pri 413,2 delca na milijon, kar je 149 odstotkov nad predindustrijsko ravnijo. Koncentracija metana se je povečala za 262 odstotkov, dušikovega oksida pa za 123 odstotkov glede na leto 1750.

"Gospodarska upočasnitev, povezana z epidemijo covida-19, ni imela zaznavnega učinka na ravni toplogrednih plinov v ozračju in na njihove stopnje rasti, čeprav je prišlo do začasnega upada novih izpustov," so poudarili meteorologi.

Globalne temperature se bodo še zviševale

Svarijo tudi, da ogljikov dioksid v ozračju ostaja zelo dolgo, zato se bodo globalne temperature še zviševale, tudi če novi izpusti hitro upadejo na neto ničlo. Višje temperature pa prinašajo več vremenskih ekstremov, kot so izredna vročina in padavine, topljenje ledu, dvig morske gladine ter zakisanost morij. Pričakovati gre daljnosežne družbeno-ekonomske učinke.

Danes sicer okoli polovico ogljikovega dioksida, ki je posledica človeških aktivnosti, konča v ozračju, drugo polovico pa posrkajo oceni in kopenski ekosistemi. Svetovna meteorološka organizacija pa svari, da bodo v prihodnje ekosistemi morda manj uspešni pri absorpciji izpustov, kar bi lahko še pospešilo dvig temperature.

Treba je podvojiti podnebna prizadevanja

Medtem je generalni sekretariat Konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) danes objavil posodobljeno poročilo o prostovoljnih zavezah, ki jih v okviru pariškega sporazuma dajejo države pogodbenice. 143 pogodbenic, ki so predložile posodobljene cilje, naj bi skupne izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšalo za okoli devet odstotkov glede na leto 2010.

Več kot 70 pogodbenic si je do približno sredine stoletja zadalo cilj podnebne nevtralnosti. Poročilo kaže, da bi se lahko njihovi izpusti do leta 2050 glede na leto 2019 znižali za 83 do 88 odstotkov.

Upoštevajoč vse razpoložljive nacionalne zaveze vseh 192 pogodbenic pariškega sporazuma pa bi svet do leta 2030 glede na 2010 povečal izpuste toplogrednih plinov za 16 odstotkov. S tem bi se do konca stoletja globalna temperatura zvišala za 2,7 stopinje Celzija, so zapisali v UNFCCC.

"Sporočilo je jasno in glasno: pogodbenice morajo nujno podvojiti podnebna prizadevanja, če želijo preprečiti dvig podnebne temperature nad cilj iz pariškega sporazuma, ki je občutno pod dvema stopinjama Celzija, v idealnem primeru pa 1,5 stopinje Celzija, do konca stoletja," je poudarila izvršna sekretarka sekretariata UNFCCC Patricia Espinosa. "Žal nismo niti približno blizu tistega, kar nam narekuje znanost," je dodala.

Znanstveniki ocenjujejo, da bi bilo treba za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 45 odstotkov, za omejitev na dve stopnji pa za 25 odstotkov. Če državam to ne bo uspelo, bodo morale veliko več napora vložiti pozneje, kar pa jih bo predvidoma tudi krepko bolj udarilo po žepu.

dezurni@styria-media.si