"Največkrat omenjena beseda danes je bila solidarnost," je dejal slovenski premier po srečanju v Bruslju.  "Noben voditelj ni danes drugega obtožil, da kakor koli že uvaja protekcionizem," je dejal premier. "Nevarnost protekcionizma skrbi vse države zahodne in vzhodne Evrope," je še dodal.

P remier je tudi pojasnil, da se Slovenija kot edina država srednje in vzhodne Evrope mini vrha pred vrhom celotne EU ni udeležila, ker ima drugačne strukturne probleme kot preostale države. Današnji izredni vrh je bil sicer po njegovih besedah pomemben za "zapolnitev vakuuma" med decembrskim in marčnim vrhom ter za okrepitev zaupanje ljudi in zato, da bi pokazali, da politika ukrepa za rešitev krize.

	Največkrat omenjena beseda danes je bila solidarnost. Borut Pahor

Pozivi k enotnosti

Ne za bližnjico do evra

Voditelji so zavrnili možnost, da bi nekatere kanidatke prek krajšega pristopnega obdobja hitreje prevzele skupno evropsko valuto.

Graditev zaupanja

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je ob prihodu na vrh deloval nekoliko zbegan. Prav nanj so leteli prikriti očitki, da Francija preveč protekcionira domačo industrijo v škodo drugih članic. © Reuters

Vrh je zakuhal Sarkozy
Vrh je bil iz strahu pred uvajanjem protekcionizma sklican potem, ko je francoski predsednik Nicolas Sarkozy domači avtomobilski industriji obljubil pomoč v višini treh milijard evrov, če le ne bo krčila domačih delovnih mest.

Še pred vrhom so se na minivrhu sestali voditelji vseh novih članic EU razen Slovenije. Mini vrha pred vrhom celotne EU se je na pobudo Poljske udeležilo devet držav: Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Litva, Latvija, Estonija, Bolgarija in Romunija. Namen je bil opredeliti skupno stališče glede pozivov k pomoči vzhodni in srednji Evropi ter protekcionizma, saj nekatere države svojim partnericam očitajo, da krizne ukrepe v pomoč svojim industrijam sprejemajo na njihov račun.

Češko predsedstvo je pozvalo k enotnosti Unije, madžarski premier Ferenc Gyurcsanjy pa je ob tem dejal: "Ne smemo dovoliti, da bi Evropo razdelila nova železna zavesa."
Vrha mladih članic se ni udeležila le Slovenija.

Tudi drugi voditelji so v glavnem izpostavili pomen skupnega in usklajenega delovanja EU ter potrebo po solidarnosti z državami, ki pomoč najbolj potrebujejo. Cilj triurne razprave ob kosilu v Bruslju je doseči strinjanje, da lahko Evropa finančno in gospodarsko krizo premaga le tako, da še naprej deluje skupaj in usklajeno, v okviru skupnega enotnega trga ter Ekonomske in monetarne unije. Vrh EU se bo v razpravi osredotočil na gradnjo zaupanja in spodbujanje finančne stabilnosti, okrevanje gospodarstva in skupno delovanje na globalni ravni. Posebnih sklepov ne bo.

Ponovitev zavez
Voditelji so med pogovori ponovili že znane poudarke pri soočanju s finančno krizo: sprostitev posojilne dejavnosti je ključna za učinkovitost fiskalnih spodbud, nujno je urediti vprašanje slabih naložb v skladu s februarskimi smernicami Evropske komisije, izboljšati regulacijo in nadzor finančnih institucij na podlagi smernic Larosierjeve skupine, predstavljenih ta teden v Bruslju ter zagotoviti dolgoročno stabilnost javnih financ v skladu s paktom stabilnosti in rasti.

Tudi glede okrevanja evropskega gospodarstva so potrdili že znane načrte in zaveze EU: da je treba oceniti izvajanje načrta za oživitev gospodarstva na evropski in nacionalni ravni ter ustrezno ukrepati ter karseda izkoristiti notranji trg kot motor za podporo delovnim mestom. Podprli naj bi tudi dokument Evropske komisije o pomoči avtomobilskemu sektorju, predvsem okrepljeno evropsko sodelovanje s ciljem hitre in učinkovite obnove avtomobilskega parka, ter pozvali Evropsko komisijo, naj zagotovi hitro obveščanje o predvidenih nacionalnih ukrepih in pozorno spremlja ukrepe v tretjih državah.


Na skupnem vrhu so voditelji zavrnili madžarski predlog, da bi EU dodatno pomagal deseterici vzhodnih držav, tudi Sloveniji, Hrvaški in Ukrajini. "Mislim, da vzhodna Evropa ni posebna regija. Mislim, da ni nujno ločevati držav v okviru EU. Podpiram pomoč vsem državam, ne samo vzhodni Evropi," je dejal predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek .

"Voditelji morajo pokazati skupno voljo. Z veliko usklajenostjo in ob upoštevanjem različnih razmer v 27 državah članicah nam bo to uspelo. Pokazali bomo odločnost za skupno delovanje pri soočanju s krizo," pa je zatrdil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso , ki se je pred tem prav tako udeležil mini vrha.