Premirje je začelo veljati v soboto, od 23. ure dalje. "Danes ne bom spal, saj gre za najpomembnejšo noč v zgodovini Ukrajine. Premirje mora veljati povsod, tudi v Debalcevu,“ je povedal ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin in dodal: "Dokument iz Minska ni jedilna karta, zato si ne moreš izbrati mest, v katerih bo mir. V igri so življenja. Separatisti se morajo držati podpisane pogodbe.“
Še vedno se slišijo streli
Klimkinove besede pa očitno niso zalegle. Od začetka prekinitve ognja sta bila po navedbah lokalnih oblasti ubita dva civilista.
Kot je po poročanju AFP sporočil guverner regije Lugansk Genadij Moskal, sta bila med obstreljevanjem mesta Popasna z raketami grad ubita starejši moški in ženska. Rakete naj bi bile izstreljene z ozemlja pod nadzorom odpadniške skupine separatistov, ki je napovedala, da ne bo spoštovala premirja.
Ukrajinske sile so sporočile, da so proruski separatisti davi napadli njihove položaje v regiji Lugansk. Separatisti pa navajajo, da so ukrajinski vojaki napadli njihove borce blizu strateško pomembnega mesta Debalcevo.
Ukrajinska vojska je kasneje sporočila, da so od začetka premirja njene vojake napadli okoli 10-krat, da pa po 3. uri po lokalnem času (2. uri po srednjeevropskem) ni bilo več incidentov.
Tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki je ukrajinski vojski ukazal, naj opolnoči po krajevnem času ustavi napade, je dejal, da mirovni proces že ogrožajo separatisti, ki so blizu Debalceva obkolili ukrajinsko vojsko.
Spoštovanje premirja sta obljubili obe strani, a hkrati sta pripravljeni tudi na odločen odgovor ob morebitnih provokacijah. Zaupanje je zelo krhko, spopadi pa so potekali praktično vse do formalnega začetka premirja.
Rusija poslala pomoč
Ob začetku premirja je Rusija na vzhod Ukrajine poslala 14. konvoj humanitarne pomoči z okoli 1800 tonami blaga. Kot je danes sporočila civilna zaščita, je ukrajinsko-rusko mejo davi prečkalo več kot 170 belih tovornjakov z napisom Humanitarna pomoč Ruske federacije. Pomoč, v kateri prevladujejo hrana in učbeniki, naj bi razdelili v mestih Doneck in Lugansk, še poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ameriški državni sekretar John Kerry je medtem po telefonu poklical ruskega kolega Sergeja Lavrova in poudaril, da je mirovni sporazum iz Minska treba uresničevati v polnosti, vključno s premirjem.
Slednje je prva točka mirovnega sporazuma, ki so ga v četrtek dosegli voditelji Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije v beloruskem Minsku, podpisali pa so ga tudi predstavniki t.i. kontaktne skupine (Ukrajina, Rusija, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi) ter predstavniki proruskih separatistov.
Dogovor v 13 točkah sicer med drugim predvideva še umik težkega orožja z območja konflikta, izpustitev zapornikov, umik tujih sil in oborožitve, razorožitev nelegalnih oboroženih skupin, ukinitev ukrajinskih omejitev na separatističnih območjih, izvedbo ustavne reforme do konca letošnjega leta in ukrajinski prevzem izvajanja nadzora nad državno mejo do konca leta ob izpolnjevanju postavljenih pogojev.
BENČI,KAJ PA UKRAINCI IN NJENE VOJNE HORDE
Se prav isti mirovni sporazum so spet šli sprejemat k prejšnič. Že prejšnega se niso držal zdej se bojo pa …
Me ne preseneča. Čisto normalno obnašanje za ta ljudstva.