Načrt Jeana-Clouda Junckerja, predsednika Evropske komisije, da še pred evropskimi volitvami, ki bodo maja prihodnje leto, uresniči večinsko željo Evropejcev glede ukinitve premikanja ure na zimski in poletni čas, bo, kot kaže, težko uresničljiv.

Ambiciozen časovni okvir

Evropska komisija je na podlagi rezultatov glasovanj, ki je bilo izvedeno v vseh državah članicah, 12. septembra predlagala, da se v letu 2019 v Evropi odpravi premikanje ure dvakrat letno. Državam članicam bi omogočili, da se ali želijo trajno uvesti poletni ali zimski čas, odločijo same.

Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil v nedeljo, 31. marca 2019. Po tem bi lahko države članice, ki želijo trajno uvesti zimski čas, zadnjič premaknile uro v nedeljo, 27. oktobra 2019. Po tem datumu premikanje ure ne bi bilo več mogoče.

Precej ambiciozen časovni okvir Evropske komisije, verjetno tak tudi zaradi prihajajočih evropskih volitev, je odvisen od tega, ali bosta Evropski parlament in Svet sprejela predlog Komisije najpozneje do marca 2019, kar pa je malo verjetno, saj naj tak časovni načrt ne bi imel podpore med državami članicami.

Države članice: Vršite nepotreben časovni pritisk

Gre za nepopoln predlog v katerem Evropska komisija izvedbo prepušča državam članicam, ne da bi jo koordinirala sama, je za bruseljski časopis Politico povedal eden od diplomatov, ki deluje v delovni skupini za premik ure. Postavljen rok za spremembo potrebne zakonodaje naj bi bil nerealen, v državah članicah menijo, da gre za izvajanje nepotrebnega časovnega pritiska, pričakovali pa bi tudi natančnejšo analizo o vplivih na gospodarsko rast in promet.

Kot navajajo diplomati, bi države države članice potrebovale čas za usklajevanje tako doma kot tudi s sosedami, predvsem na področju čezmejnega prometa. Da lahko načrtujejo svoje vozne rede, morajo biti železniška podjetja in letalski prevozniki o spremembah seznanjeni več mesecev prej. Tega pa Evropska komisija ni predvidela. 

Na sestanku delovne skupine naj bi takšnemu časovnemu načrtu nasprotovalo 16 držav članic EU.

Trije pasovi. Slovenija trenutno sodi med 16 članic, ki imajo srednjeevropski čas. Osem članic (Finska, Litva, Latvija, Estonija, Romunija, Bolgarija, Grčija in Ciper) ima vzhodnoevropski čas, kar pomeni, da so eno uro pred nami. Tri članice (Velika Britanija, Irska in Portugalska) pa imajo zahodnoevropski čas, torej so eno uro za nami.

Grčija bi uro premikala še kar naprej

Na Evropski komisiji kritike zavračajo in kratek rok utemeljujejo s tem, da je na javnem posvetovanju več kot 84 odstotkov od 4,6 milijona Evropejcev, ki so sodelovali v posvetovanju, ukinitev sistema prestavljanja ure podprlo. Vendar pa diplomati opozarjajo, da je bila udeležba po državah članicah zelo različna. Na anketo je recimo odgovorilo tri milijone Nemcev in le 20 tisoč Italijanov. V Sloveniji je na anketo odgovorilo 0,73 odstotka ljudi, ukinitev premikanja ure jih je podprlo 87 odstotkov.

Čeprav nobena od držav svoje uradne odločitve, ali bo ostala pri zimskem ali poletnem času, se po besedah komisarke za promet Violete Bulc Portugalska, Ciper in Poljska nagibajo k ohranitvi poletnega časa medtem, ko so na Finskem, Danskem in Nizozemskem za ohranitev zimskega časa. Grčija je edina država Evropske unije, ki bi rada ohranilo menjavo poletno-zimske ure, čeprav načrt Evropske komisije te možnosti ne predvideva več.

Prve uradne izjave držav članic naj bi bile sicer znane na zasedanju ministri za promet, ki bo v avstrijskem Gradcu 29. in 30. oktobra.

dezurni@zurnal24.si