Črnogorski parlament je že v začetku novembra sprejel spremembe zakona o predsedniku, po katerih bi mandatar za sestavo nove vlade, če ga ne bi predlagal predsednik države, postal kandidat, ki ima podporo večine poslancev.

S tem bi pot do položaja odprli prosrbsko usmerjenemu Miodragu Lekiću iz stranke Demos, ki so ga je na ta položaj predlagale stranke s parlamentarno večino, čeprav trenutno vlado tehnično še vodi trenutni premier Dritan Abazović.

Đukanović je zaradi pomislekov glede ustavnosti zakon nato vrnil v parlament v ponovno obravnavo. Skrbelo ga je, da bi sprejem zakona ustvaril podlago za "rušenje ustavne dobrine, kot je načelo delitve oblasti, ki temelji na ravnotežju in medsebojnem nadzoru".

A poslanci so zakon v ponedeljek znova potrdili in Đukanović ga je bil nato v skladu z ustavo dolžan podpisati, pojasnjuje hrvaška tiskovna agencija Hina.

"Spoštoval bom ustavo," je danes na novinarski konferenci dejal Đukanović in dodal, da je zakon podpisan ter ustavna obveznost izpolnjena. "Ne glede na to, da je parlamentarna večina delovala neustavno, se jaz ne bom pridružil tistim, ki rušijo ustavo," je dodal.

Zakon je že večkrat povzročil proteste in tudi v ponedeljek so se pred parlamentom zbrali protestniki. Zahtevali so umik sprememb zakona o predsedniku, dogovor o izboru ustavnih sodnikov in izredne parlamentarne volitve. Trenutni vladi nasprotujejo, ker naj bi bila prosrbska in proruska.

Ustavno sodišče v Črno gori namreč trenutno ne deluje, ker so od sedmih zasedena le tri sodniška mesta, poslanci pa se še niso uspeli dogovoriti o izboru novih.

Spričo politične krize v državi, ki traja že od volitev 2020, k predčasnim volitvam poziva tudi Đukanović.