Prva predvideva krepitev nadzora nad nacionalnimi proračuni članic območja evra. Vsaka članica naj bi vsako leto do 15. oktobra predlog proračuna posredovala Svetu Evropske unije in Evropski komisiji, ki bi o njem podala svoje mnenje in po potrebi pozvala k spremembam.

Druga pa predvideva krepitev nadzora nad članicami območja evra, ki se soočajo z resnimi finančnimi motnjami ali so zaprosile za finančno pomoč. Po novem naj bi imela komisija pravico, da članico z resnimi težavami pozove, naj prosi za finančno pomoč, medtem ko je bila doslej ta pobuda v izključni pristojnosti držav.

Poslanci za vzpostavitev sklada za odkup dolga

Evropski poslanci so ob tem predlagali tudi novost – vzpostavitev "evropskega sklada za odkup dolga". Gre za usklajeno izdajanje obveznic oziroma delno združevanje obveznic članic območja evra.

V ta sklad bi se zbiral dolg članic območja evra, ki presega 60 odstotkov njihovega bruto domačega proizvoda. Ta dolg, ki po navedbah parlamenta zdaj znaša 2.300 milijard evrov, bi bil odplačan v 25 letih in po nižjih obrestnih merah.

To bi dalo močno zadolženim članicam območja evra prostor, da zadihajo in izvedejo težke strukturne reforme, prav tako bi pomagalo razbiti začarani krog visokih obrestnih mer, visokega dolga in nizke rasti, so prepričani v parlamentu.

Potreben je "instrument za rast"

Poleg tega evropski poslanci predlagajo, naj mesec po uveljavitvi dvojčka komisija predstavi kažipot do uvedbe skupnih evrskih obveznic in predlog za vzpostavitev "instrumenta za rast", s katerim bi v desetih letih zbrali okoli sto milijard evrov za naložbe v infrastrukturo.