V zadnjih 20 letih se je stopnja debelosti v večini držav članic EU več kot podvojila. Predebelih naj bi bilo nekaj več kot 15 odstotkov Evropejcev; v Veliki Britaniji, na Irskem in na Malti ta stopnja znaša celo 20 odstotkov, v Sloveniji pa 16,4 odstotka. V EU je predebelih tudi nekaj več kot 13 odstotkov otrok, ocene pa napovedujejo, da bo številka še narasla. V Sloveniji je predebelih 15 odstotkov otrok.

Pričakovana življenjska doba v EU, ki je leta 1980 znašala 72 let, je v letu 2007 narasla na 78 let, in sicer dobrih 74 let za moške in skoraj 81 let za ženske. V Sloveniji pričakovana življenjska doba dosega dobrih 74 let za moške in skoraj 82 let za ženske.

Poročilo navaja, da se je znižalo število smrtnih primerov zaradi bolezni srca, vendar pa te še vedno ostajajo najpogostejši vzrok smrti v EU; povzročijo namreč kar 40 odstotkov vseh smrti v Evropi. Tudi v Sloveniji se beleži opazen upad smrtnih primerov zaradi bolezni srca. Razloge za to v glavnem pripisujejo manjšemu deležu kadilcev in manjšemu uživanju alkoholnih pijač.

Drugi najpogostejši vzrok smrti v EU je rak; ta povzroči kar 26 odstotkov vseh smrti. Slovenija je na tem področju med državami, ki beležijo največ smrti.

Problem predvsem pomanjkanje zdravnikov
V poročilu je zapisano še, da je pomanjkanje zdravnikov velik problem v številnih evropskih državah. Strmo so narasli tudi stroški, ki jih države porabijo za zdravstveno oskrbo državljanov; ti rastejo celo hitreje kot gospodarska rast držav. Države članice EU so v letu 1998 za zdravstvo povprečno namenile 7,3 odstotka svojega bruto domačega proizvoda, leta 2008 pa že 8,3 odstotka.

V poročilu so zbrani podatki OECD, Eurostata in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Poročilo predstavlja glavne trende na področju zdravstva, zdravstvenih sistemov in financiranja zdravstva v 27 državah članicah EU ter Islandiji, Norveški, Švici in Turčiji.