Center za vulkanologijo na otoku Sumbawa od aprila beleži povečano delovanje vulkana. Število sunkov se je s pet na mesec povečalo na 200 mesečno. Vulkan je začel bruhati pepel in dim, ki se občasno vije več kot kilometer visoko.

Oblasti so zaradi tega stopnjo nevarnosti zvišale na drugo najvišjo in ukazale evakuacijo prebivalcev v krogu treh kilometrov. A se je za evakuacijo odločilo tudi veliko ljudi iz širše okolice vulkana. Hasanuddin Sanusi se je skupaj z družino že odselil. Zgodbe, ki so mu jih pripovedovali starši, mu vlivajo strah v kosti. Boji se, da so prebudili spečega zmaja, ki bo pokončal človeštvo.

Strah pred vulkanom gre pripisati zgodbam o izbruhu leta 1815, ki so se prenašale od ust do ust. Takrat je Tambore nazadnje izbruhnil. Za seboj je pustil več kilometrov širok in več kot kilometer globok krater. Umrlo je 90 tisoč ljudi, bližnja okolica vulkana je bila povsem opustošena. V zrak se je dvignilo 400 milijonov ton žveplovih plinov, zaradi česar so bili tudi na severni polobli brez sonca. Leto 1816 pa je postalo znano kot leto brez poletja.

Znanstveniki sicer mirijo. Po njihovih napovedih ni pričakovati ponovitve izbruha leta 1815. Tambora, ki ga imenujejo tudi Pompeji vzhoda, bi lahko po njihovih teorijah "pripravljal" nov vulkan, ki se bo dvignil na obstoječem. Prebivalci zaradi tega niso nič bolj pomirjeni. Zgodbe o opustošenju so še preveč žive.